Novice  

Novembra so delnice zabeležile močno rast



Pregled dogajanja začenjamo onkraj Atlantika, kjer je k optimizmu vlagateljev prispevala ameriška centralna banka Fed, saj so analitiki njen komentar interpretirali v smislu napovedi manjšega zategovanja denarne politike. Objavljeni zapiski novembrskega sestanka Fed namreč nakazujejo, da bi bodoči dvigi obrestne mere, z razliko od preteklih štirih zasedanj, lahko bili nižji od 75 bazičnih točk. Iz zapiskov izhaja tudi, da centralna banka vidi končno obrestno mero nekoliko višje od predhodnih pričakovanj. V prid počasnejšemu tempu dvigovanja obrestne mere kažejo tudi spodbudni podatki o ameriški inflaciji, saj je jedrni indeks cen proizvajalcev (PPI), ki ne upošteva cen hrane in energentov, oktobra prvič po dveh letih ostal nespremenjen. Letna inflacija sicer še vedno znaša visokih 7,7 %, brez upoštevanja energije in hrane pa 6,3 %. Inflacija se kot kaže nekoliko umirja, hkrati pa ostaja še vedno precej nad ciljno, ki znaša približno 2 %.

Na stari celini so tečaji delnic zrastli že šesti zaporedni teden, razlogi za pozitivni trend pa so podobni kot v ZDA. Pričakovano krčenje ekonomske aktivnosti naj bi vplivalo na zniževanje inflacijskih pritiskov, kar pa bo omogočilo Evropski centralni banki (ECB), da bo nekoliko manj omejevalna pri vodenju denarne politike. ECB sicer še vedno napoveduje dodatno zviševanje obrestnih mer. Po besedah guvernerke ECB, Christine Lagarde, ostaja inflacija v območju z evrom bistveno previsoka in zato bo ECB uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da jo spravi na ciljna 2 %. Hkrati je tudi dodala, da je manjša recesija možna. Dodajmo, da Evropska komisija za prihodnje leto napoveduje le 0,3 % gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po tej napovedi prihajajoče leto znašala 6,1 %.

V preteklem mesecu lahko izpostavimo tudi visoko rast tečajev kitajskih delnic na podlagi špekulacij, da bi tamkajšnja vlada lahko začela rahljati stroge ukrepe sprejete zoper koronavirusa. Kitajska proizvodnja je namreč v zadnjem obdobju močno upadla, saj je kitajska vlada določene regije v državi praktično zaprla. Pozitivno vzdušje vlagateljev je povezano tudi s srečanjem Joeja Bidna in Xija Jinpinga v Indoneziji, kjer sta pozvala k zmanjšanju napetosti med največjima svetovnima gospodarstvoma.

Skladno s spremenjenimi pričakovanji glede rasti obrestnih mer so se znižale tudi zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic v Evropi. Vlagatelji so namreč znižali svoja pričakovanja glede dvigov obrestnih mer, kar se je odrazilo na zahtevanih donosnostih državnih obveznic oz. na višjih cenah le-teh (donosnosti in cene obveznic se gibljejo v obratni smeri). Pričakovanja glede nižjih prihodnjih obrestnih mer so ošibila dolar, ki je v primerjavi z evrom izgubil približno 4 %. Pričakovana ohladitev gospodarske rasti pa je občutno znižala ceno za sodček nafte WTI, ki je z dobrih 80 USD padel na 76,3 USD, torej pod vrednost iz začetka leta.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 30. 11. 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )6,89 %-7,52 %
ZDA (S&P 500)1,21 %-4,08 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)2,52 %-5,63 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)10,07 %-10,54 %
Slovenija (SBITOP Index)4,40 %-15,66 %
USD/EUR4,33 %-9,28 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic30. 11. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica3,10 %0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica1,93 %-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica3,61 %1,51 %