Vzdušje na borznem parketu v začetku meseca ni bilo nič kaj optimistično. Vlagatelje je vznemirila izjava ameriške centralne banke (Fed), da je trenutna stopnja inflacije previsoka ter da se posledično utegne dvigniti ključno obrestno mero nad pričakovanji trga. Ameriška centralna banka (Fed) je prejšnji mesec sicer nadaljevala z dvigom obrestnih mer in sicer za 0,25 odstotne točke ter s tem nakazala, da je stabilnost cen njena prioriteta. Novica o propadu ameriške banke SVB, je na tem področju premešala karte in prihodnje dvige obrestnih mer postavila pod velik vprašaj. SVB je sporočila, da zaradi izgub na račun visoke izpostavljenosti do državnih obveznic potrebuje dokapitalizacijo v višini 2,25 milijarde dolarjev. Morebitna insolventnost je med komitenti banke sprožila pravo paniko, z množičnimi dvigi bančnih vlog s strani depozitarjev SVB pa je bankrot postal neizbežen. Poleg SVB so ameriški regulatorji prejšnji mesec zaprli še Signature bank iz New Yorka, z visoko izpostavljenostjo depozitov iz sektorja kriptovalut. Fed je skupaj z zvezno agencijo za zavarovanje depozitov (FDIC) uspel umiriti dogajanje, naval na banke so regulatorji zatrli v kali z odločitvijo, da bodo depoziti obeh bank v celoti zaščiteni. Posledice propada SVB so se prenesle na celotno bančno panogo, ki je v primerjavi s preostalim delniškim trgom utrpela največje izgube.
Strah ameriških vlagateljev se je selil tudi k nam v Evropo. Na stari celini se je v nemilosti znašla usoda druge največje švicarske banke Credit Suisse, katero je prevzela največja švicarska banka UBS. Čeprav prevzem začasno zmanjšuje sistematična tveganja v bančnem sektorju, pa se s tem v ospredje postavlja vprašanje o kondiciji ene največjih panog znotraj osrednjega evropskega borznega indeksa. ECB je ob tem dogajanju sporočil, da je bančni sektor v evroobmočju odporen, banke so kapitalsko in likvidnostno okrepljene, ECB pa ima na razpolago obsežen nabor orodij denarne politike, da lahko zagotovi podporo finančnemu sistemu pod njegovim okriljem. Evropska centralna banka je prejšnji mesec sicer zvišala obrestno mero za 50 bazičnih točk pri čemer je bila poteza pričakovana, saj inflacija v evroobmočju ostaja močno nad ciljno 2 % ravnjo v srednjeročnem obdobju.
Zaključek preteklega meseca je vseeno poskrbel za preobrat na kapitalskih trgih, saj objavljeni podatki kažejo na umirjanje inflacije. V ZDA je jedrna inflacija, ki jo Fed spremlja pri vodenju svoje denarne politike, v februarju na mesečni ravni znašala 0,3 %, na letni pa 4,6 %, kar je bilo manj od anketnih napovedi. Podobno se inflacija znižuje tudi v Evropi, saj je po prvi oceni Eurostata splošna inflacija evroobmočja v marcu 0,9 % na mesečni ravni na letni ravni pa 6,9 %, medtem ko so bila pričakovanja analitikov postavljena nekoliko višje. Umirjanje inflacijskih pritiskov so v preteklem mesecu nakazali tudi nekateri drugi makroekonomski podatki. Svetovno gospodarstvo se očitno ohlaja, zato bodo po mnenju vlagateljev centralne banke kmalu lahko zaključile s cikom zaostrovanja denarne politike, kar preko diskontiranja dviguje sedanjo vrednost bodočih dobičkov podjetij in posledično vpliva na splošno rast tečajev delnic. Nižje pričakovane obrestne mere v prihodnosti pa vplivajo tudi na rast cen obveznic (obratno sorazmerje z zahtevano donosnostjo), ki so mesec ravno tako zaključile v zelenem območju.
Zaradi poslabšanja svetovne gospodarske slike in večje verjetnosti za recesijo je v preteklem mesecu upadla cena nafte. Zlato je po drugi strani vlagateljem predstavljalo varno zatočišče, ki je ob povečani negotovosti v preteklem mesecu močno pridobivalo na vrednosti (+7,65%) ter preseglo 2.000 USD za unčo in hkrati doseglo nov zgodovinski rekord.
Po turbulentnem preteklem letu je močno pozitivna donosnost tečajev delnic v prvem četrtletju nagrada za potrpežljive vlagatelje, ki so zgodovinsko gledano skoraj že dosegli pričakovano celoletno donosnost.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 31. 3. 2023) |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | -0,23 % | 8,39 % |
ZDA (S&P 500) | 1,16 % | 5,93 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 0,60 % | 6,16 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 0,54 % | 2,44 % |
Slovenija (SBITOP Index) | 0,63 % | 14,66 % |
USD/EUR | 2,20 % | 1,25 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 31. 3. 2023 | 31. 12. 2022 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 3,27 % | 3,78 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,29 % | 2,57 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 3,47 % | 3,87 % |