Kapitalski trgi julij 2023

Razpoloženje na finančnih trgih je julija ostalo pozitivno. Globalni delniški trgi so v juliju nadaljevali z rastjo, rast so zabeležili tudi obvezniški trgi. Na razpoloženje vlagateljev so vplivali podatki o zniževanju inflacije in podatki o BDP, kar vzbuja upanje na tako imenovan mehak pristanek (ang. Soft landing), s čimer bi se gospodarstvo izognilo recesiji. Julija je svetovni delniški indeks razvitih trgov (MSCI World) pridobil 2,52%. Za razliko od preostalih mesecev letošnjega leta, so delnice trgov v razvoju bile tokrat uspešnejše od tistih iz razvitih trgov. Trgi v razvoju (indeks MSCI Emerging Markets) so julij zaključili 5,37% višje, glede na predhoden mesec, med tem, ko so ameriški trgi, merjeni z indeksom S&P 500 pridobili 2,38%, evropski delniški trgi (STOXX Europe 600 indeks) pa 2,14%.

Po kratkem premoru v juniju, je julija skladno s tržnimi pričakovanju, ameriška centralna banka (Fed) svojo ključno obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk, katere spodnja meja sedaj znaša 5,25%, zgornja pa 5,5%. Julijski dvig je prestavljal 11. dvig obrestnih mer v trenutnem ciklu zategovanja denarne politike. Jerome Powell, predsednik Fed-a pa v svoji izjavi za javnost po tokratnem obrestnem dvigu ni podal konkretnejših informacij glede nadaljnjih ukrepov Fed-a. V izjavi, ki je ostala precej podobna tisti iz predhodnega srečanja, je poudaril, da bodo odločitve glede obrestnih mer odvisne od podatkov. Ti so bili v juliju precej spodbudni in nakazujejo na potencialno možnost prej omenjenega mehkega pristanka. Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 2,4% gospodarsko rast in upad inflacije, ki je bil nad pričakovanji. Junijska inflacija je na letni ravni znašala 3%. Gospodarski podatki čez lužo tako kažejo na vztrajno rast gospodarstva in inflacijo, ki je začela upadati. Slednja je imela glaven vpliv na dogajanje na finančnih trgih in rast delniških trgov. Vpliv na gibanje tečajev posameznih delnic so med drugim imeli tudi objavljeni finančni rezultati družb, julija se je namreč odprla sezona objav rezultatov poslovanja za drugi kvartal letošnjega leta.

Tako kot je to storila ameriška centralna banka, je na stari celini ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk zvišala tudi Evropska centralna banka (ECB). Njena predsednica Christine Lagarde je v svoji izjavi predstavila možnost septembrskega premora v ciklu dvigovanja obrestnih mer, s čimer so se pričakovanja vlagateljev, da se zviševanje obrestnih mer v tokratnem ciklu bliža koncu, okrepila. Vodilo za tovrstno možnost so spodbudnejši podatki o inflaciji, ta se je iz junijskih 5,5%, julija znižala na 5,3%. Objavljeni podatki o gospodarski rasti v evroobmočju so pokazali, da se je BDP v drugem četrtletju letošnjega leta na četrtletni ravni povečal za 0,3%. Upad inflacijskih pritiskov in pozitivni podatki o gospodarski rasti so podprli rast cen delnic evroobmočja.

Delnice trgov v razvoju so bile tokrat uspešnejše od tistih v ZDA in Evropi, k čemur je pripomoglo predvsem dogajanje na Kitajskem. Tam so vlagatelji pozdravili novice kitajskih oblasti o gospodarskih spodbudah, relativno dobri, kljub nižji rasti od pričakovanj, pa so bili tudi gospodarski podatki. Pozitivno so na nekatere delnice trgov v razvoju vplivale tudi višje cene surovin.  Med slednjimi je na vrednosti močno pridobilo srebro, rast cene zlata pa je bila bolj umirjena.

Mesec julij je bil pozitiven tudi na obvezniških trgih, predvsem za obveznice investicijskega razreda (ang. Investment grade) in obveznice visokih donosnosti (ang. High-yield), ki so bile uspešnejše od državnih obveznic. Pri državnih obveznicah so se sicer zaradi optimizma o mehkem pristanku in izogibu recesiji, zahtevane donosnosti na krajšem delu krivulje (gre za obveznice, ki zapadejo prej) znižale, kar je vodilo v višje cene obveznic. So pa porasle zahtevane donosnosti in s tem padle cene državnih obveznic daljših ročnosti (zahtevana donosnost in cena sta namreč obratno sorazmerni).