Nihajnost na delniških trgih se je nadaljevala tudi v avgustu. Če je v prvi polovici meseca med vlagatelji še vladalo dobro razpoloženje, pa je preostanek avgusta minil v povečani negotovosti glede obrestnih mer, recesije in nadaljevanja obdobja povišane inflacije. Na vrednosti so najbolj izgubljale Evropske delnice, merjene z indeksom Stoxx Europe 600, so izgubile 5,05 %, sledile so ameriške (indeks S&P 500) -2,71 %, metem ko so trgi v razvoju mesec zaključili v pozitivnem območju. Pri pregledu donosov v ZDA evropski vlagatelj dodatno upošteva vrednost ameriškega dolarja, ki se avgusta krepil in tako ublažil padec tečajev iz perspektive evropskega vlagatelja.
Borzni analitiki so avgusta spremljali objave o inflaciji v ZDA, o razmerah na trgu dela in informacije iz ameriške centralne banke. Zadnji podatek o 8,5% inflaciji je sicer nekoliko nižji od tistega iz predhodnega mesca vendar vztrajanje povišane stopnje inflacije skrbi guvernerja ameriške centralne banke (Fed), ki je v svojem govoru na tradicionalnem srečanju v Jackson Hole-u jasno spočil, da je glavna prioriteta Fed znižanje inflacije. Zaostrovanje retorike, v smislu napovedanih nadaljnjih dvigov in daljšega trajanja obdobja povišanih obrestnih mer je skazila razpoloženje vlagateljev in vplivala na upad borznih tečajev. Omenimo lahko tudi slabše razpoloženje nabavnih managerjev v ZDA (S&P Global PMI), ki pri vrednosti 45 kaže na krčenje gospodarstva. Svetla točka ameriškega gospodarstva ostaja trg dela saj tamkajšnja podjetja zaposlujejo bolj od pričakovanj. Ker brezposelnost ostaja nizka, močan trg dela viša verjetnost nadaljnjih pritiskov na plače, ki nato vodijo v spiralo višanja inflacije.
Tudi pozornost evropskih vlagateljev je bila usmerjena v objave o gospodarski rasti, inflaciji in v ugibanja glede prihodnjih potez Evropske centralne banke (ECB). Zadnji podatek o 9,1 % inflaciji na letni ravni ni pripomogel k pomiritvi vlagateljev, narašča pa tudi temeljna inflacija. Posledično se v prihodnjih mesecih za evroobmočje napovedujejo višji dvigi obrestnih mer. Večina analitikov je tako v avgustu predvidevala, da bo ECB septembra dvignila obrestno mero za 0,75 % točke. Evropa je v primežu izjemne rasti cen na energetskih trgih ob vedno nižji dobavi ruskega plina in nižji proizvodnji elektrike na katero vplivajo vremenske spremembe. Zemeljski plin in elektrika sta se tako podražila na nivoje, ki si jih še pred nekaj meseci nihče ni niti predstavljal.
Obvezniških trgih so zaradi napovedanega hitrejšega zategovanja denarne politike zabeležili rast zahtevanih donosnosti. Izpostavimo lahko rast donosnost dvoletne ameriške državne obveznice, ki je poskočila za več kot 0,6 % točke in je mesec končala pri 3,5 %. Opazno rast zahtevane donosnosti je zabeležila tudi 10-letna nemška državna obveznica, ki je konec avgusta presegla 1,5 %. Tečaji obveznic po svetu so tako zdrsnili v medvedje območje. Bloombergov globalni obvezniški indeks, ki združuje tečaje vrste državnih in najkakovostnejših korporativnih obveznic, se je namreč od vrha v začetku leta 2017 avgusta znižal že za 20 %.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | V letu 2022 (do 31. 08. 2022) |
---|---|---|
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 ) | -5,05 % | -13,02 % |
ZDA (S&P 500) | -2,71 % | -5,03 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -2,82 % | -6,89 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 1,85 % | -6,55 % |
Slovenija (SBITOP Index) | -0,99 % | -10,25 % |
USD/EUR | -1,63 % | -11,58 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 31. 8. 2022 | 31. 12. 2021 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 2,60 % | 0,39 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 1,54 % | -0,18 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 3,19 % | 1,51 % |