Kaj prinaša pokojninska reforma posameznikom in podjetjem v okviru PDPZ?
Pokojninski sistem v Sloveniji se spreminja. S 1. januarjem 2026 je stopila v veljavo pokojninska reforma, ki dolgoročno krepi vzdržnost sistema, hkrati pa nam še bolj jasneje sporoča: obvezna pokojnina sama po sebi za večino ne bo zadostovala za ohranitev življenjskega standarda v pokoju.
Prav zato dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) ostaja in se še dodatno potrjuje kot ključni steber odgovornega finančnega načrtovanja – za posameznike in za podjetja, ki skrbijo za dolgoročno varnost svojih zaposlenih.
PDPZ: edina oblika varčevanja, ki jo država sistemsko spodbuja
PDPZ je edina namensko določena oblika dolgoročnega varčevanja za pokojnino, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami – tako za posameznike kot za delodajalce. To pomeni, da vsak evro, namenjen dodatni pokojnini, dela bolj učinkovito kot katerakoli druga oblika varčevanja za našo prihodnost.
Za podjetja oziroma kolektive PDPZ predstavlja pomemben element sodobne kadrovske politike, za zaposlene pa jasno sporočilo: danes varčujem, da bom jutri finančno bolj varen.
Kaj pomeni reforma in zakaj sama po sebi ni dovolj
Pokojninska reforma postopno zvišuje odmerni odstotek do 70 %, hkrati pa se bistveno podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove – na skoraj celotno delovno dobo. To pomeni, da bodo v izračun pokojnine vključena tudi leta z nižjimi plačami, prekinitvami ali počasnejšim kariernim razvojem.
Primer iz prakse – Katerina:
Katerina se zaposli pri 26 letih. Prvih nekaj let ima nižjo plačo, z leti pa postopno napreduje in proti koncu kariere zasluži bistveno več. Čeprav reforma zvišuje odmerni odstotek, se bo njen pokojninski izračun opiral na skoraj celotno delovno pot – tudi na začetna leta. To pomeni, da je končna pokojnina nižja, kot bi pričakovala zgolj na podlagi zadnjih let dela.
Pa vendarle gre poudariti, da tudi ta reforma postavlja okvir, ne zagotavlja pa individualnega rezultata. Prav tu PDPZ odigra ključno vlogo kot dopolnilo, ki blaži nihanja in omogoča stabilnejši dohodek v pokoju.
Prednosti in novosti za vse, ki varčujejo za dodatno pokojnino
Reforma prinaša večjo preglednost, prilagodljivost in varnost za zavarovance. Poleg osnovnih prednosti, kot so prenos sredstev znotraj sistema PDPZ in postopno zniževanje upravljavskih stroškov, se nova ureditev osredotoča tudi na obliko izplačil pokojnine.
Iz zakona je črtan pojem doživljenjske rente, kar nakazuje spremembo pristopa k izplačevanju privarčevanih sredstev ob upokojitvi in odpira prostor za večjo fleksibilnost pri načrtovanju dodatne pokojnine. Čeprav bodo končna ureditev in natančni pogoji izvajanja določeni v podzakonskih aktih, ki so še v pripravi, in je zato smiselno počakati na dokončno ureditev, ki naj bi bila po napovedih pristojnega ministrstva sprejeta v prvem kvartalu, bi ta sprememba v praksi lahko pomenila možnost, da posameznik vsaj do določene višine privarčevana sredstva prejema v izbranem časovno omejenem obdobju, na primer v 10 ali 15 letih. To bi zanj lahko pomenilo višji mesečni znesek dodatne pokojnine v obdobju, ko je še bolj vitalen in aktiven ter ima več načrtov za čas v pokoju, kar predstavlja pomemben odmik od pretekle ureditve, v okviru katere je bil posameznik praviloma zavezan k doživljenjskemu izplačevanju privarčevanih sredstev, posledično pa so bila mesečna izplačila nižja.
Pomembna novost: ob smrti zavarovanca se zdaj privarčevana sredstva lahko prenesejo na pokojninski račun dedičev oziroma upravičencev, če so ti vključeni v PDPZ. To zagotavlja, da prihranki zavarovanca ostanejo v sistemu prostovoljnega dodatnega zavarovanja so namenjena dvigu socialne varnosti po končani aktivni dobi vendar v takem primeru ne zavarovanca, ampak njegovih upravičencev, kar prinaša dodatno varnost in mir za posameznika.
Ostale prednosti, ki jih prinaša reforma so dodatne možnosti razpolaganja s sredstvi ob posebnih življenjskih okoliščinah, vključno z enkratnimi izplačili v primeru invalidske upokojitve ali hudo bolezen, ki skrajšuje življenjsko dobo zavarovanca.
Nova je meja za enkratni dvig sredstev, ki se z reformo zvišuje s 5.000 na 12.000 evrov. Določen je dvig mejnega zneska za izplačilo sredstev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ II v enkratnem znesku na 12.000 evrov, se pa bo znesek z leti revaloriziral, tako kot do sedaj Ob tem se omogoča enkratno izplačilo sredstev tudi v primeru, če je član uveljavil invalidsko pokojnino ali če je zbolel za hudo boleznijo, ki je neozdravljiva, in zdravniki članu napovedujejo le še kratko obdobje življenja.
Prehodi med skladi so enkrat letno brezplačni, prav tako imajo sedaj starejši varčevalci možnost, da iz Uravnoteženega sklada preidejo v Dinamični sklad, seveda ob svetovalnem razgovoru in ob izpostavitvi tveganj. Politika življenjskega cikla je namreč doslej zavarovancem nad določeno starostjo prepovedala, da bi imeli sredstva naložena v dinamičnem podskladu. Zavarovanci bodo zdaj imeli možnost, da z izrecno izjavo ostanejo dlje v dinamičnem podskladu oz. jih iz uravnoteženega podsklada prenesejo v dinamičnega, ki je sicer nekoliko bolj tvegan, a v povprečju precej bolj donosen. Ta možnost ne velja za zavarovance v najstarejši starostni skupini, ki morajo biti vključeni v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.
Upravljavski stroški se bodo skladno z reformo postopno zniževali – na 0,9 % od leta 2026 in na 0,8 % od leta 2027, kar dolgoročno povečuje privarčevana sredstva posameznika.
Prednosti in novosti za podjetja in kolektivno PDPZ
Za podjetja reforma prinaša jasen in pregleden instrument za nagrajevanje in zadrževanje zaposlenih. Določena je obveznost kolektivnega dogovarjanja glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za delodajalce, ki na dan 1. januarja 2026 še nimajo vzpostavljenega dodatnega pokojninskega zavarovanja za svoje zaposlene in imajo več kot 10 delavcev. Če kolektivni dogovor ne bo dosežen, delodajalec podpiše izjavo in jo pošlje Inšpektoratu RS za delo. Nova ureditev zagotavlja, da imajo vsi zaposleni enake možnosti dodatnega pokojninskega varčevanja.
Po trenutnih napovedih minimalna kolektivna premija za leto 2026 znaša 432,61 € na zaposlenega, pri čemer se bo znesek, kot do sedaj, vsako leto usklajeval, kar zaposlenim omogoča večjo fleksibilnost ob posebnih življenjskih okoliščinah.
Stabilen temelj z jasnim sporočilom: odgovornost danes, višja pokojnina jutri
Reforma ohranja možnost upokojitve po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. To je jasen signal: dolgoročno načrtovanje in aktivno varčevanje igrata ključno vlogo.
V PRVI vidimo svojo vlogo v tem, da članom in podjetjem jasno, pravočasno in razumljivo predstavimo spremembe, omogočimo informirane odločitve ter jih podpiramo pri oblikovanju stabilne pokojninske prihodnosti.
Odgovornost danes za varnejši jutri
V PRVI verjamemo, da dobra pokojnina ni naključje, temveč rezultat pravočasnih odločitev. Naša vloga je, da posameznikom in podjetjem jasno, razumljivo in pravočasno pojasnimo možnosti, ki jih ponuja PDPZ, ter jih podpremo pri oblikovanju dolgoročne pokojninske strategije.
Pokojninska reforma ne pomeni negotovosti. Pomeni priložnost, da se aktiviramo danes – za bolj predvidljivo, varno in dostojno prihodnost v pokoju.
