Intervju s Frankom Gregorčičem, vodjo ključnih kupcev pri PRVI Pokojninski družbi
Spremembe pokojninske zakonodaje prinašajo za delodajalce nove obveznosti in hkrati priložnosti. O tem, kaj prinaša novela ZPIZ-2.0, zakaj je dodatno pokojninsko zavarovanje strateška odločitev podjetja in kako lahko podjetja izkoristijo davčne prednosti, smo se pogovarjali s Frankom Gregorčičem, vodjo ključnih kupcev pri PRVI Pokojninski družbi.
Kdo je Frank Gregorčič in kakšna je njegova vloga v podjetju?
Frank Gregorčič je zelo dobro znana oseba v zavarovalniškem svetu v njem namreč deluje že več kot 25 let. Pri PRVI skrbi za več kot 500 malih, srednjih ter velikih podjetij in individualnih strank prav zato s svojimi dragocenimi izkušnjami ponuja edinstven vpogled v dotično tematiko.
V PRVI zavarovalnici podjetjem svetuje na področju kolektivnih zavarovanj. Njegovo delo je usmerjeno predvsem v pomoč podjetjem pri vzpostavitvi učinkovitih, davčno optimiziranih in strateško premišljenih sistemov nagrajevanja zaposlenih.
Zakaj je dodatno pokojninsko zavarovanje danes tako aktualno?
Zaposleni se vedno bolj zavedajo, da bo razlika med zadnjo plačo in prvo pokojnino velika. Pokojninska vrzel postaja realnost. Zaposleni se vedno bolj zavedajo, da je pokojninsko varčevanje v podjetju za njih dolgoročno zelo pomembno in razumejo, da gre za pomembno prednost in družbeno odgovornost podjetja v katerem delajo.
Hkrati pa je s 1. 1. 2026 začela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2.0), ki v 239.a členu nalaga delodajalcem konkretno obveznost:
Podjetja morajo pristopiti k postopku kolektivnega dogovarjanja glede uvedbe kolektivnega pokojninskega načrta za zaposlene. Podjetja so dolžna do konca leta 2027 Inšpektoratu za delo poročati o izvedenem postopku.
Ne gre torej zgolj za formalnost – zakon zahteva dejansko izvedbo postopka.
“ZPIZ-2.0 od vas zahteva postopek. Pametna podjetja pa bodo iz tega naredila konkurenčno prednost! Na grobo gre za odločitev, ali boste: zgolj zadostili zakonu ali izkoristili “najcenejši” način nagrajevanja zaposlenih.” Je dodal Gregorčič.
Kako vam lahko pri tem pomaga PRVA?
»Ključno je, da ima podjetje ob sebi ustreznega strokovnega svetovalca, ki dobro pozna zakonodajo in prakso na tem področju ter ima izkušnje, s katerimi podjetje učinkovito vodi skozi postopek ureditve do doseganja pozitivnih učinkov« poudarja Gregorčič.
Pri PRVI podjetjem pomagamo; pravilno izpeljati postopek kolektivnega dogovarjanja, zagotoviti skladnost z zakonodajo in urediti vse formalnosti, pripraviti ustrezen model financiranja in predstaviti rešitev zaposlenim na način, da jo razumejo kot pomembno dodano vrednost.
Pomembno je, da uvedba PDPZ ni zgolj podpisana formalnost zaradi zakona, temveč premišljen proces, ki dejansko prispeva k večjemu zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih.
Vašim zaposlenim pomagajte varčevati za pokojnino, da jim bo lepo tudi v pokoju
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja za podjetje finančno izjemno učinkovit način nagrajevanja.
Primer:
Če podjetje zaposlenemu mesečno nameni 100 EUR za PDPZ:
- podjetje ne plača dodatnih prispevkov,
- zaposleni ne plača dodatnih dajatev,
- celoten znesek se vplača na osebni pokojninski račun zaposlenega.
Če bi podjetje želelo zaposlenemu izplačati 100 EUR neto v obliki plače, bi bil skupni strošek skoraj enkrat višji! Zato PDPZ velja za enega redkih neobdavčenih transferjev (poleg malice in prevoza), ki omogoča optimalno razmerje med stroškom podjetja in koristjo zaposlenega.
Tabela 1: Kako lahko 73 EUR dejanskega vložka zaposlenemu prinese 148 EUR koristi:
| Bruto plača | Prispevek delodajalca | Prispevek zaposlenega iz NETO plače | Skupaj mesečna premija na varčevalnem računu | Vrnjena letna dohodnina | Dejanski mesečni strošek varčevanja za zaposlenega upoštevaje davčno olajšavo |
|---|---|---|---|---|---|
| 2.536 € | 50,00 € | - € | 50,00 € | - € | - € |
| 2.536 € | 50,00 € | 30,00 € | 80,00 € | 93,60 € | 22 € |
| 2.536 € | 50,00 € | 98,20 € | 148,20 € | 306,36 € | 73 € |
Davčne prednosti za oba – za podjetje in vašega zaposlenega
Premije, ki jih podjetje vplačuje za zaposlene:
- znižujejo davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb,
- niso obremenjene z davki in prispevki.
Zaposleni lahko dodatno sofinancira premijo do višine 5,844 % bruto plače, pri čemer velja tudi letna zgornja meja, (trenutno 268,70 EUR mesečno oziroma 3.224,18 EUR letno).
Pomembno: sredstva na pokojninskem računu ne vplivajo na socialne transferje (npr. subvencija vrtca, otroške doklade, itd.), ne glede na njihovo višino.
Kako poteka izplačevanje ob upokojitvi?
Osnovni namen PDPZ je izplačevanje dodatne pokojninske rente ob upokojitvi – torej pokrivanje pokojninske vrzeli.
Možnosti izplačil (podatki za leto 2026):
- do življenjsko izplačevanje mesečne dodatne pokojnine,
- časovno omejeno izplačevanje dodatne pokojnine (za privarčevana sredstva do 40.000 EUR),
- predčasna dodatna pokojnina (po 53. letu starosti v primeru brezposelnosti oziroma, ko zavarovanec ni več vključen v obvezno zavarovanje),
- enkratni dvig zbranih sredstev
- ob upokojitvi (za privarčevana sredstva do 12.000 EUR)
- v primeru invalidske upokojitve in
- v primeru diagnoze hude bolezni
Posebnost pri PRVI:
Pri do življenjskih rentah je vključena 15-letna garancija izplačevanja. Če zavarovanec po aktivaciji rente premini, vnaprej določen upravičenec prejema izplačila do izteka 15-letnega obdobja, ki je aktivirano ob pričetku izplačevanja rente.
Moč obrestnoobrestnega računa
»Prej kot začnemo, več ustvarimo,« poudarja Gregorčič.
Dolgoročno varčevanje omogoča učinek obrestnoobrestnega računa, ki bistveno poveča končni znesek zbranega premoženja ob upokojitvi. Poleg tega ima ključno vlogo davčna olajšava – realni strošek zaposlenega je lahko bistveno nižji od dejanskega vplačila, kar pomeni, da posameznik z relativno majhnim mesečnim stroškom ustvarja znatno dolgoročno korist.
Tabela 2: Primerjava privarčevanih sredstev glede na starost ob začetku varčevanja, pri 80 EUR mesečnega vložka
| Privarčevana sredstva ob upokojitvi 65 let | |||
|---|---|---|---|
| Starost ob začetku varčevanja | Vplačana sredstva | Zajamčeni sklad | Skladi življenjskega cikla |
| 25 | 37.632 € | 72.785 € | 128.618 € |
| 30 | 32.928 € | 58.284 € | 92.387 € |
| 35 | 28.224 € | 45.801 € | 65.527 € |
| 40 | 23.520 € | 35.054 € | 45.613 € |
| 45 | 18.816 € | 25.803 € | 30.850 € |
| 50 | 14.112 € | 17.839 € | 19.904 € |
Tabela 3: Primerjava privarčevanih sredstev glede na starost ob začetku varčevanja, pri 148 EUR mesečnega vložka
| Privarčevana sredstva ob upokojitvi 65 let | |||
|---|---|---|---|
| Starost ob začetku varčevanja | Vplačana sredstva | Zajamčeni sklad | Skladi življenjskega cikla |
| 25 | 69.619 € | 134.651 € | 237.943 € |
| 30 | 60.917 € | 107.825 € | 170.916 € |
| 35 | 52.214 € | 84.731 € | 121.224 € |
| 40 | 43.512 € | 64.851 € | 84.384 € |
| 45 | 34.810 € | 47.736 € | 57.072 € |
| 50 | 26.107 € | 33.002 € | 36.823 € |
Tabela 4: Predlagana struktura investiranih sredstev v posamičnih skladih – skladi življenjskega cikla
| DINAMIČNI SKLAD | URAVNOTEŽENI SKLAD | ZAJAMČENI SKLAD | |
|---|---|---|---|
| Starostna skupina | do 50 let | od 50 do 62 let | nad 62 let |
| Ciljna naložbena struktura sklada | |||
| Delnice | 80 % | 40 % | 5 % |
| Obveznice, depoziti in denarna sredstva | 10 % | 45 % | 75 % |
| Alternativne naložbe | 10 % | 15 % | 20 % |
| Minimalni zajamčen donos | NE | NE | DA |
| Ciljna neto donosnost | 6,00 % | 5,00 % | 3,00 % |
Kaj svetujete podjetjem?
»Naj izkoristijo ta trenutek za strateški razmislek.«
PDPZ ni zgolj zakonska obveznost, temveč:
- orodje za krepitev zadovoljstva, zavzetosti in lojalnosti zaposlenih,
- element družbene odgovornosti,
- prispevek k ugledu podjetja in vodstva podjetja,
- podpora pri pridobivanju certifikatov, kot je Družini prijazno podjetje.
Kar je dobro za zaposlenega, je dolgoročno dobro tudi za podjetje. Pri varčevanju za dodatno pokojnino zaposleni sami težko naredijo prvi korak, zato ima delodajalec pri tem pomembno vlogo.
Ko se delodajalec odloči za ureditev kolektivnega pokojninskega varčevanja, je ključno, da je postopek voden strokovno, premišljeno in transparentno, saj način izvedbe neposredno vpliva na to, ali bodo za podjetje doseženi želeni pozitivni učinki.
Pomembno je, da zaposleni sistem razumejo in ga prepoznajo kot vrednost. Zato morajo v procesu prejeti jasno in celovito razlago načina financiranja, delovanja davčnih olajšav ter vseh pravic, lastnosti in varnostnih vidikov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Le ob dobrem razumevanju dolgoročnih koristi lahko zaposleni ureditev dodatnega pokojninskega zavarovanja cenijo in jo sprejmejo kot pomemben element svoje socialne varnosti.
Koga lahko podjetja kontaktirajo?
Za strokovni posvet glede ZPIZ-2.0 in uvedbe kolektivnega pokojninskega načrta se lahko obrnete na:
- Franka Gregorčiča, 051 677 233, frank.gregorcic@prva.si
- Gregorja Kozoja, 041 328 779, gregor.kozo@prva.si
- Tanjo Škrinjar, 041 400 806, tanja.skrinjar@prva.si
Za sklenitev individualnih polic za posameznike se obrnite na enega izmed naših zavarovalnih zastopnikov, ki jih najdete na tej povezavi.
