Varčevanje v pokojninskih skladih se splača

Letno poročilo OECD, ki zajema pregled delovanja zasebnih pokojninskih sistemov 85-ih držav navaja, da so sredstva pokojninskih skladov v območju OECD ob koncu l. 2016 presegla 38 trilijonov USD. Pokojninski skladi so s tem dosegli zgodovinski vrh. Obenem pa odlično desetletno povprečje donosnosti kaže na to, da se prostovoljno dodatno pokojninsko varčevanje dolgoročno splača.

V desetih letih, od decembra 2006 do decembra 2016, so pokojninski skladi v povprečju ustvarili pozitivne letne realne donosnosti. Še več, med 31 državami, ki so poročale o stanju pokojninskih skladov, so se na tretjem mestu po povprečni letni realni donosnosti znotraj navedenega obdobja znašli ravno ponudniki prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. (Vir: Pension Markets in Focus 2017, OECD)

PRVA, članica zavarovalniškega holdinga PRVA Group, je v letu 2017 uspešno nadaljevala dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer ostaja eden od vodilnih ponudnikov na trgu. Na zadnji dan minulega leta  je bilo pri PRVI v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 79.916 članov pokojninskih skladov, pogodbo o izvajanju kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa smo imeli sklenjeno z več kot 2.950 delodajalci. Vrednost pokojninskih skladov vključno z rentnim skladom je znašala 287,3 milijona evrov.

dve leti od Uvedbe skladov življenjskega cikla

S 1. januarjem 2018 sta za nami dve leti od uvedbe možnosti varčevanja v skladih življenjskega cikla. Naložbeno politiko ocenjujemo kot pozitivno, saj je ob dolgoročnih naložbah/varčevanju moč pričakovati višje donose, čemur v prid govori tudi struktura vključenosti, ki je bila s koncem 2017 sledeča: 39 % vključenih novo premijo vplačuje v dinamični sklad, 37 % v uravnoteženi sklad in ostali v sklade z zajamčeno donosnostjo. Ne glede na zavedeno, imajo naši zavarovanci enkrat letno možnost, da ob upoštevanju starostne omejitve izberejo brezplačen prenos zbranih sredstev in rednih vplačil v drug, manj tvegan sklad.

Ali je kratkotrajno nihanje na borzah pomembno za varčevalca v pokojninskih skladih?

Kratkoročna nihanja, ki smo jim v zadnjem času priča na svetovnih borzah, na vlagatelja v pokojninske sklade ne bi smela vplivati, saj varčuje za dolgoročne cilje in tega premoženja v kratkem ne bo potreboval. Splošno vodilo vlagateljem naj bo, da panično ne prenašajo sredstev v času recesij in večjih borznih korekcij. Najbolj donosna borzna strategija za dolgoročnega vlagatelja je namreč, da ne tempira trga in je investiran skladno s finančnim profilom. Najboljši nasvet ob zadnji korekciji pa je, da vlagatelj, ki mu dopuščajo finančne zmožnosti, poveča vplačilo v sklade življenjskega cikla in izkoristi »popust« na borzi.

katere SO Najbolj zanimive naložbe za pokojninske sklade?

Za portfelje pokojninskih skladov se nam zdi najbolj zanimiv segment tradicionalnih alternativnih naložb, ki ga predstavljajo naložbe v nepremičnine, infrastrukturni skladi in skladi zasebnega kapitala. Kot dobro naložbeno priložnost v tem razredu ocenjujemo investiranje v sklad slabih posojil oz. finančnih terjatev. Naštete oblike alternativnih naložb so zaradi nizke korelacije z delnicami in obveznicami bodisi že vključene bodisi so tik pred vključitvijo v portfelje pokojninskih skladov Prve osebne zavarovalnice. Razlog za investiranje v nepremičnine in v infrastrukturne sklade je poleg razpršitve tveganja tudi njihova dolga življenjska doba, zaradi česar so zlasti primerne za vlagatelje z dolgoročnim naložbenim ciljem, kot je varčevanje za pokojnino. Omeniti velja tudi, da te naložbe služijo tudi kot dober ščit pred inflacijo, denimo pri dolgoročnih najemnih pogodbah je praviloma določeno letno usklajevanje najemnine z indeksom cen življenjskih potrebščin.

POKOJNINSKI SKLADI PRVE OSEBNE ZAVAROVALNICE NA DAN 28.2.2018