Komentar dogajanja na finančnih trgih maj 2018

V maju je dogajanje na finančnih trgih zaznamovalo povečano politično tveganje. Nepredvidljivost ameriške administracije pri vprašanjih svetovne trgovine, Severne Koreje in iranskega jedrskega sporazuma, v Evropi pa formiranje nove italijanske populistične vlade ter korupcija v španskem političnem vrhu so teme, katerim so vlagatelji namenjali največ pozornosti. Navkljub omenjenemu so globalni delniški trgi mesec, ob povečani nihajnosti, zaključili nad izhodiščem (4,3 %, merjeno z MSCI World v EUR), večji del ustvarjene donosnosti pa lahko pripišemo krepitvi ameriškega dolarja glede na evro (3,6 %).

Po donosnosti so prednjačili ameriški delniški trgi (6,2 %, merjeno z S&P 500 v EUR), poleg rasti vrednosti dolarja pa so za donosnost zaslužne še objave rezultatov ameriških podjetij, visoko zaupanje ameriškega potrošnika ter vzpodbudni podatki o nadaljnji krepitvi trga dela, saj je brezposelnost prvič po letu 2000 upadla pod štiri odstotke. Vzpodbuden je bil tudi podatek o majski inflaciji, zato je pričakovati, da bo Fed poleg junijskega dviga v letu 2018 vsaj še enkrat zvišal temeljno obrestno mero. Evropska centralna banka v tem pogledu precej zaostaja, dvig obrestnih mer je predviden v drugi polovici leta 2019, kroničnim bolnikom evroobmočja (Grčija, Italija) pa bi omenjeni dvig utegnil povzročiti nemalo težav.

Omenjeni politični zapleti v Italiji in Španiji, so se v preteklem mesecu odrazili v pocenitvi evropskih delniških tečajev (0,13 %, merjeno z indeksom SXXR). Če je bil še do nedavnega osrednji indeks milanske borze FTSE MIB po kumulativni donosnosti 2018 med najdonosnejšimi evropskimi delniškimi indeksi, pa je do konca meseca maja izgubil več kot 10%. Razlog za drastičen upad donosnosti omenjenega indeksa ter povišanje zahtevane donosnosti italijanskega državnega dolga leži v sprva neuspelem poskusu formacije vlade, saj je italijanski predsednik Mattarella zavrnil predlog mandatarja, da minister za finance postane evroskeptik Paolo Savona. Kapital se je zaradi nastale situacije selil v stabilnejše državne obveznice, posledično pa je razlika med zahtevano donosnostjo italijanske in nemške desetletne državne obveznice konec meseca maja dosegla skoraj petletni vrh pri 2,43 odstotne točke.

Na domačih tleh je poleg volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami odmevala še prodaja Gorenja kitajski skupini Hisense, zaradi česar je tečaj delnice porasel za več kot 84 %, slovenski borzni indeks SBITOP pa je tudi na ta račun mesec zaključil 4,7 % nad izhodiščem.