Julija smo bili priča rasti tečajev borznih indeksov po svetu (MSCI World: +2,58%), predvsem na račun pričakovanj o bolj spodbujevalni denarni politiki centralnih bankirjev. Na srečanju ECB je Mario Draghi napovedal možnost dodatnega nižanja referenčne obrestne mere in povečanja nakupov obveznic, saj se evropsko gospodarstvo ohlaja. Če so vlagatelji to novico sprejeli z odobravanjem pa so bili izvolitve Borisa Johnsona za krmilo britanske vlade manj veseli. S tem se je verjetnost brexita brez dogovora namreč povečala.
Z napovedjo novih denarnih spodbud ECB so se zahtevane donosnosti držav evroobmočja dodatno znižale. Izpostavimo lahko zahtevano donosnost 10-letnih grških državnih obveznic, ki je pri rahlo nad dva odstotka, dosegla zgodovinsko dno. Za primerjavo, donosnost slovenskih obveznic primerljive ročnosti je julija upala na 0,06%. Retorika ECB v smeri nadaljnjega vodenja ohlapne denarne politike prihaja v času ko anketni indeks prihodnje proizvodne aktivnosti v Nemčiji (PMI manufacturing) dosega najnižjo vrednost od leta 2012.
Glede na donosnost osrednjega ameriškega borznega indeksa (S&P 500: +3,54 % v EUR), na račun 2,2% rasti vrednosti dolarja glede na evro, so pretekli mesec izstopale tamkajšnje delnice. Ameriška centralna banka (Fed) je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke, kar predstavlja spodbudo že sedaj dobri gospodarski sliki ZDA. Vlagatelje je nekoliko zmotila izjava, da tokratno znižanje ne pomeni avtomatičnega nadaljnjega nižanja ključne obrestne mere. To bo odvisno od prihodnjih gospodarskih razmer, ki sodeč po 2,1 % gospodarski rasti ZDA v drugem četrtletju, ne kažejo na bistveno poslabšanje.
Preteki mesec je minil tudi v nadaljevanju trgovinskega spora med Kitajsko in ZDA, saj je Trump preko Twitter-ja obtožil Kitajsko, da ne kupuje dogovorjene količine ameriških kmetijskih izdelkov. Posledice omenjenega spora imajo vidne posledice na Kitajsko gospodarsko, ki je v drugem četrtletju zraslo za 6,2% kar predstavlja najnižjo stopnjo rasti te države po letu 1992.
Glede na pričakovanja o nadaljnjem vodenju ohlapne denarne politike največjih centralni bank je v preteklem mesecu na vrednosti pridobivalo zlato, katerega vrednost se je zvišala za 3,32 % (v EUR). Zlato namreč velja za varno zatočišče vlagateljev v času povečane negotovosti na finančnih trgih.
| Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 31. 7. 2019) |
|---|---|---|
| Evropa (STOXX Europe 600 ) | 0,31 % | 16,82 % |
| ZDA (S&P 500) | 3,54 % | 23,74 % |
| Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 2,58 % | 20,98 % |
| Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 0,83 % | 12,41 % |
| Slovenija (SBITOP Index) | 1,25 % | 8,14 % |
| USD/EUR | -2,15 % | -2,83 % |
| * cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg | ||
| Donosnost državnih obveznic | 31. 07. 2019 | 31. 12. 2018 |
|---|---|---|
| 10 - letna slovenska državna obveznica | 0,06 % | 0,99 % |
| 10 - letna nemška državna obveznica | -0,44 % | 0,24 % |
| 10 - letna ameriška državna obveznica | 2,01 % | 2,68 % |
