Mesec januar je zaznamovala rast svetovnih delniških trgov, pri čemer so delnice trgov v razvoju s 4,3 % ( merjeno z indeksom MSCI EM v evrih) v povprečju rastle hitreje od delniških trgov razvitih držav, ki so se v omenjenem mesecu podražili za 0,2 % (merjeno z indeksom MSCI World v evrih). Ameriški delniški trgi, so se tekom meseca dražili predvsem pod vplivom odločitev predsedniške administracije, ki se je zavezala k znižanju davčnih stopenj za podjetja in k zmanjšanju birokracije. Konec meseca je sledil preobrat, saj so omenjeni trgi večino pridobljene donosnosti izgubili, h končni negativni donosnosti -0,34% (merjeno z indeksom S&P 500 v evrih), pa je poleg depreciacije dolarja v primerjavi z evrom (več kot 2,2%), prispevala še negotovost investitorjev glede nadaljnjih gospodarskih ukrepov, pri čemer je razburjal predvsem Trumpov ukaz o omejevanju priseljevanja.
Evropska centralna banka na januarskem zasedanju ni presenetila z novimi ukrepi, dopušča pa možnost podaljšanja programa monetarnega stimuliranja tudi v prihodnje leto, z namenom dosege ciljne stopnje inflacije. Januarja so bile v območju evra cene za 1,8 odstotka višje v primerjavi z januarjem 2016, kar lahko pripišemo predvsem višji ceni naftnih derivatov. Evroobmočje si želi predvsem inflacije, ki bi bila posledica krepitve zasebnega trošenja in boljših gospodarskih razmer, ki pa se glede na novico o lanskoletni 1,7 odstotni rasti BDP izboljšujejo. Zahtevana donosnost 10- letne nemške državne obveznice je konec meseca znašala 0,44 % in se je v primerjavi s koncem meseca decembra povišala za 0,22 odstotnih točk. K omenjenemu, so v večji meri prispevali vzpodbudnejši gospodarski podatki ter višja inflacijska pričakovanja. Evropski delniški trgi, so mesec zaključili 0,3 % pod izhodiščem (merjeno z indeksom Stoxx Europe 600 v evrih), kljub omenjenim vzpodbudnejšim gospodarskim podatkom v Evropi, pa je glede na mnenja analitikov med investitorji zaznati skrb, glede razpleta prihajajočih volitev predvsem v Nemčiji in Franciji.
Vrednost indeksa SBITOP se je v januarju zvišala za 3,28 odstotka, k temu pa je v večji meri prispevala podražitev delnic Telekoma Slovenije, povezana z govoricami o morebitni privatizaciji. Omenimo še, da so ZDA v omenjenem mesecu presenetile s podatkom o količini načrpane nafte, kar je skupaj z manjšim povpraševanjem od predvidenega privedlo do znižanja vrednosti sodčka nafte Brent, ki je mesec zaključila 2 % pod izhodiščem.
