Novice  

Komentar dogajanja na finančnih trgih februar 2020



Pretekli mesec je okužba s koronavirusom prizadela tudi globalne finančne trge. Navkljub novim rekordom, ki so jih borze dosegle v prvi polovici meseca februarja, so z virusom povezane neznanke, širjenje virusa izven Kitajske ter strah pred njegovimi negativnimi učinki pripomogli k več kot desetodstotnem tedenskem upadu svetovnega delniškega indeksa, ki se je v izteku meseca približal ravni iz oktobra preteklega leta. Skupaj s pričakovanji, da bodo centralne banke po vsem svetu zagotovile nadaljnjo podporo denarni politiki, so s premikom kapitala v varnejše naložbe porasle cene obvezniških naložb.

Zaradi nepredvidljivosti lokacij žarišč virusa in kompleksnosti oskrbovalnih verig med državami so vse regije zabeležile upad cen delnic. Ameriške delnice so mesec zaključile pri -7,55 % (merjeno z S&P 500 v EUR), evropske pri -8,34 % (merjeno z Stoxx Europe 600 v EUR), glede na uspešno zajezitev virusa na Kitajskem in s tem povezano zniževanje števila na novo okuženih pa so delnice razvijajočih se trgov zabeležile manjši upad in mesec zaključile pri -4,57 % (merjeno z MSCI EM v EUR).

Kljub otežkočenim napovedim ekonomskih posledic virusa za lokalna in globalno gospodarstvo ne moremo mimo dejstva, da bo gospodarska rast na Kitajskem in posledično tudi v svetu v prvem kvartalu letošnjega leta nižja od prvotno pričakovane. Z namenom omilitve negativnega vpliva na gospodarstvo so države in centralne banke že napovedale izdatne fiskalne in monetarne ukrepe. Tako je FED v pričetku marca nepričakovano znižal ključno obrestno mero kar za pol odstotne točke, vprašanje ostaja, kaj lahko na marčevskem zasedanju naredi Evropska centralna banka.

Vlagatelji so glede na opisano dogajanje svoje premoženje selili v pregovorno varne obvezniške naložbe. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice je tako upadla na -0,61 %, 10-letne ameriške obveznice pa na 1,15 % s čimer je obveznica zabeležila rekordno nizko donosnost. Celo zlato, ki v turbulentnih časih na delniških trgih pregovorno uživa status varnega pristana, je v zadnjem tednu februarja zabeležilo upad vrednosti. Razlog gre, kot kaže, iskati v prodaji zlata s strani določenih večjih institucionalnih vlagateljev, ki so s tem želeli omiliti izgubo, ki so jo utrpeli na delniških trgih.

Pretekli mesec je okužba s koronavirusom prizadela tudi globalne finančne trge. Navkljub novim rekordom, ki so jih borze dosegle v prvi polovici meseca februarja, so z virusom povezane neznanke, širjenje virusa izven Kitajske ter strah pred njegovimi negativnimi učinki pripomogli k več kot desetodstotnem tedenskem upadu svetovnega delniškega indeksa, ki se je v izteku meseca približal ravni iz oktobra preteklega leta. Skupaj s pričakovanji, da bodo centralne banke po vsem svetu zagotovile nadaljnjo podporo denarni politiki, so s premikom kapitala v varnejše naložbe porasle cene obvezniških naložb.

Zaradi nepredvidljivosti lokacij žarišč virusa in kompleksnosti oskrbovalnih verig med državami so vse regije zabeležile upad cen delnic. Ameriške delnice so mesec zaključile pri -7,55 % (merjeno z S&P 500 v EUR), evropske pri -8,34 % (merjeno z Stoxx Europe 600 v EUR), glede na uspešno zajezitev virusa na Kitajskem in s tem povezano zniževanje števila na novo okuženih pa so delnice razvijajočih se trgov zabeležile manjši upad in mesec zaključile pri -4,57 % (merjeno z MSCI EM v EUR).

Kljub otežkočenim napovedim ekonomskih posledic virusa za lokalna in globalno gospodarstvo ne moremo mimo dejstva, da bo gospodarska rast na Kitajskem in posledično tudi v svetu v prvem kvartalu letošnjega leta nižja od prvotno pričakovane. Z namenom omilitve negativnega vpliva na gospodarstvo so države in centralne banke že napovedale izdatne fiskalne in monetarne ukrepe. Tako je FED v pričetku marca nepričakovano znižal ključno obrestno mero kar za pol odstotne točke, vprašanje ostaja, kaj lahko na marčevskem zasedanju naredi Evropska centralna banka.

Vlagatelji so glede na opisano dogajanje svoje premoženje selili v pregovorno varne obvezniške naložbe. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice je tako upadla na -0,61 %, 10-letne ameriške obveznice pa na 1,15 % s čimer je obveznica zabeležila rekordno nizko donosnost. Celo zlato, ki v turbulentnih časih na delniških trgih pregovorno uživa status varnega pristana, je v zadnjem tednu februarja zabeležilo upad vrednosti. Razlog gre, kot kaže, iskati v prodaji zlata s strani določenih večjih institucionalnih vlagateljev, ki so s tem želeli omiliti izgubo, ki so jo utrpeli na delniških trgih.

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecletos (do 28. 2. 2020)
Evropa (STOXX Europe 600 )-8,34 %-9,42 %
ZDA (S&P 500)-7,55 %-6,37 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-7,77 %-7,12 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-4,57 %-7,82 %
Slovenija (SBITOP Index)-6,64 %-2,06 %
USD/EUR-0,60 %-1,81 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic28. 02. 202031. 12. 2019
10 - letna slovenska državna obveznica-0,03 %0,27 %
10 - letna nemška državna obveznica-0,61 %-0,19 %
10 - letna ameriška državna obveznica1,15 %1,92 %




Bodite obveščeni prvi

[sibwp_form id=1]
X

0808808

Pokličite nas (Od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

X
Pišite nam
X
Naročite termin