Borzni tobogani, kot smo mu bili priča v decembru, niso nič nenavadnega saj delniški trgi povprečno vsaj enkrat na leto beležijo korekcijo v višini najmanj deset odstotkov, v večini primerov pa izgubo nadomestijo prej kot v nekaj mesecih. Še več, 100 letna zgodovina na razvitih borzah kaže, da take korekcije na doseženo donosnost dolgoročnega vlagatelja, bistveno ne vplivajo.
Zgodovinsko gledano december velja na borzah za bolj donosen mesec, kar pa se ni potrdilo v lanskem letu (v decembru MSCI World: -8,7% v EUR). Vlagatelji so imeli veliko razlogov, da so bili prodajno razpoloženi in posledično je večina naložb opazno izgubila na vrednosti. Najbolj na udaru so bile ameriške delnice (S&P 500: -10,1% v EUR) , ki so se decembra za las izognile medvedjemu trgu, torej padcu vrednosti od pred tem doseženega vrha za več kot 20%. Negotovost med vlagatelje je vnašal napovedan tempo dvigovanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Fed, vmešavanje ameriškega predsednika v njeno neodvisnost pri vodenju denarne politike, saga glede Brexita in stopnjevanje napetosti glede trgovinske vojne.
K relativno visokemu mesečnemu padcu tečajev ameriških delnic pomembno prispeval dvig obrestne mere tamkajšnje centralne banke. Vlagatelje pa je je še bolj kot četrti dvig obrestne mere v 2018, tokrat v območje med 2,25 % in 2,50 %, prestrašilo pojasnilo Fed, da ga padci na delniških trgih v zadnjem obdobju ne skrbijo pretirano. Fed je tudi napovedal dva dodatna dviga v 2019 kar je vneslo negotovost med vlagatelje, saj bi prehitro zaostrovanje denarne politike lahko občutno zavrlo prihodnjo gospodarsko rast ZDA. Na stari celini pa je pretekli mesec zasedala Evropska centralna banka ter pričakovano napovedala ukinitev odkupov obveznic v višini 15 milijard evrov mesečno z začetkom tekočega leta.
Negativnemu razpoloženju vlagateljev so doprinesle tudi slabe objave o gospodarstvu Nemčije. Tamkajšnje gospodarstvo je oktobra zabeležilo znižanje industrijske proizvodnje, ki je bilo pod pričakovanji analitikov. Dodatno, indeks poslovne klime v Nemčiji je decembra dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih, kar je le še eden od znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti tega najmočnejšega gospodarstva evroobmočja. Prsni veter delniškim naložbam so v decembru predstavljali tudi protesti rumenih jopičev v Franciji ter preloženo glasovanje o brexitu. Pri trgovinskem sporu med ZDA in Kitajsko pa še ni prišlo do napredka, nasprotno z aretacijo vodilne zaposlene v kitajski družbi Huawei so se skrhani odnosi le še poslabšali.
V luči opisanih razmer so vlagatelji iskali varno zatočišče v državnih obveznicah, katerih zahtevane donosnosti so se decembra znižale, japonske 10-letne celo v negativno območje. Med vlagatelji so bile decembra priljubljene tudi italijanske državne obveznice (cena 10-letne obveznice je porasla za več kot 4%) saj je tamkajšnja vlada znižala načrtovan proračunski primanjkljaj. Še močnejši sijaj je v očeh vlagateljev imelo zlato, katerega vrednost v dolarjih je decembra porasla za natanko 5 %.
Tudi v bolj burnih časih pa naše kakovostno upravljanje s premoženjem vlagateljev v skladih PRVE dokazuje pogled na borzne indekse:
| Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 30. 12. 2018) |
|---|---|---|
| Evropa (STOXX Europe 600 ) | -5,46 % | -10,77 % |
| ZDA (S&P 500) | -10,12 % | 0,37 % |
| Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -8,71 % | -4,17 % |
| Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | -3,82 % | -10,33 % |
| Slovenija (SBITOP Index) | -2,13 % | -0,18 % |
| USD/EUR | 1,19 % | -4,61 % |
| * cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg | ||
| Donosnost državnih obveznic | 30. 12. 2018 | 29. 12. 2017 |
|---|---|---|
| 10 - letna slovenska državna obveznica | 0,99 % | 0,84 % |
| 10 - letna nemška državna obveznica | 0,24 % | 0,43 % |
| 10 - letna ameriška državna obveznica | 2,68 % | 2,41 % |
