Najpomembnejši borzni indeks v ZDA, S&P 500, je med petkovim trgovanjem zdrsnil v medvedji trend, kar pomeni, da je od vrha izgubil 20 %. Ameriški delniški trg je osmič zapored zabeležil negativno tedensko donosnost, kar je najdaljši negativni niz vse od leta 1923. Dogajanje na borznem parketu namreč še naprej kroji strah vlagateljev pred morebitnim prehitrim zategovanjem denarne politike ameriške centralne banke (Fed) ob visoki stopnji inflacije.
Podatek o aprilski 8,3 % inflaciji na letni ravni v ZDA je zaskrbljujoč, saj onkraj Atlantika beležijo povišano stopnjo rasti cen tudi brez upoštevanja rasti cen hrane in energije. Ponovno izvoljeni predsednik Fed, Jerome Powell, poskuša miriti borzne vlagatelji, da kljub podatkom o rasti cen na naslednjem srečanju centralnih bankirjev ne bo prišlo do dviga obrestnih mer za več kot 50 odsotnih točk. Pogled na terminske pogodbe kaže pričakovanja trga v višini dveh dvigov na prihodnjih dveh srečanjih, po 50 odstotnih točk. Po podatkih Bloomberg-a do konca tega leta tržni udeleženci pričakujejo v ZDA še dodatnih 8 dvigov ključne obrestne mere v območje 3 %.
Prejšnji teden je borzne vlagatelje še posebej razočarala objava poslovnih rezultatov maloprodajnih družb, kot sta Walmart in Target. Oba trgovca sta poročala nižje marže od pričakovanj trga, kot posledica višjih vhodnih stroškov. Vlagatelji so rezultate razumeli kot signal, da je vrh potrošniškega povpraševanja in rekordnih marž trgovskih družb v ZDA že bil dosežen.
Zaradi nadaljevanja inflacijske grožnje analitiki v tekočem letu pričakujejo dvige ključne obrestne mere tudi v Evropi, vendar je Evropska centralna banka v napovedih teh dvigov zaenkrat še dokaj zadržana. Po besedah predsednice ECB, Chirstine Lagarde, naj bi v Frankfurtu julija začeli z dvigovanjem obrestnih mer ter iz negativnega območja izšli do konca septembra. Bojazen borznih vlagateljev je namreč, da je ECB izgubila kontrolo nad inflacijo in da bi morala že zdavnaj ukrepati.
Dodatno negotovost med vlagatelje še naprej vnaša vojna v Ukrajini in nadaljevanje motenj v dobavnih verigah, predvsem zaradi strogih zaprtij na Kitajskem, kjer skrbi še vedno predstavlja koronavirus. Omenjeno namreč povečuje tveganja za pojav recesije v prihodnjem letu.
Nasvet za vlagatelje:
Ne glede na neoptimistično dogajanje na finančnih trgih se je potrebno spomniti na varčevalni cilj, ki smo si ga postavili ob začetku varčevanja in glede na to izbrali tudi naložbeno politiko ter temu cilju slediti in ne panično odreagirati. V najbolj nezavidljivem položaju so ljudje, ki se sedaj upokojujejo in se odločajo za dodatno rento, medtem ko je za vse tiste, ki imajo še kar nekaj časa do upokojitve in imajo svoje prihranke še v zajamčenih skladih morda čas, da premoženje iz zajamčenih skladov prenesejo v sklad, ki ustreza njihovi starosti oz. času, ki ga še imajo do upokojitve in na tak način tudi varujejo svoje prihranke pred inflacijo.
