Razlog za januarske pretrese na borznih trgih lahko pripišemo inflacijskim pritiskom in s tem povezanim odzivom centralnih bank. Tudi Mednarodni denarni sklad je z nižjo napovedjo letošnje svetovne gospodarske rasti razočaral vlagatelje. Na negativno razpoloženje vlagateljev pa je dodatno vplivalo tudi stopnjevanje napetosti med Rusijo in Ukrajino. Svetovni delniški indeks (MSCI World) je tako januarja izgubil 3,88 % pri čemer so na vrednosti izgubljale tako ameriške delnice (S&P 500; -3,76 %), kot tudi tiste iz Evrope (Stoxx Europe 600; -3,83 %), po drugi strani pa so na vrednosti najmanj izgubile naložbe s trgov v razvoju (MSCI EM; -0,43 %).
Gibanje tečajev delnic je zaznamovala retorika ameriške centralne banke (Fed) oz. izjava guvernerja Powell-a, da gospodarstvu preti zaostrovala denarna politika. Višanje ključne obrestne mere predstavlja za podjetja dražje vire zadolževanja ter za potrošnike manj ugodne kredite, kar preko manjše potrošnje negativno vpliva na gospodarsko rast. Borzni analitiki v tekočem letu pričakujejo 5 dvigov ključne obrestne mere s strani Fed, kar je negativno vplivalo zlasti na vrednost t.i. »growth« delnic, katerih prihodnji diskontirani dobički so za vlagatelje danes manj vredni.
Ob izteku meseca januarja so nekateri gospodarski podatki iz ZDA vrnili optimizem na borze, saj naj bi se inflacija vendarle umirjala, četrtletni poslovni rezultati ameriških družb pa so še vedno zelo dobri. Izpostavimo lahko tehnološkega velikana Apple, kateri je na podlagi rekordne prodaje presegel vrednost tržne kapitalizacije 3000 milijard dolarjev. Tudi na stari celini analitiki pozorno spremljajo inflacijo in s tem povezane poteze Evropske centralne banke (ECB). Inflacija v območju z evrom je na letni ravni namreč dosegla 5 % kar je precej nad dolgoročnim ciljem ECB. Kljub temu, da je razlog za rast cen predvsem v podražitvi energentov, vlagatelji dopuščajo možnost, da bo tudi ECB kmalu zaostrila svojo retoriko. Cena za sod nafte Brent je januarja denimo poskočila nad 90 dolarjev za sod, kar je najvišja vrednost v zadnjih sedmih letih.
Povišana inflacija pa vpliva tudi na obvezniške trge, saj ta vodi v rast zahtevanih donosnosti državnih in podjetniških obveznic. Rast donosnosti do dospetja se je odrazila v splošnem padcu cen obveznic. V preteklem mesecu je denimo donosnost nemške 10-letne države obveznice prvič po letu 2019 izšla iz negativnega območja, malenkost nad 0 %.
