Delniški trgi so po slabem zaključku preteklega leta, prvi mesec tekočega leta zaključili krepko v pozitivnem območju. K dobremu razpoloženju vlagateljev na začetku leta so pripomogle tako delnice razvitih trgov, kot trgov v razvoju. Svetovni delniški indeks MSCI World je mesec januar zaključil 5,56% višje v primerjavi s koncem decembra preteklega leta.
Najboljši mesec po juliju 2022
Indeks 500 največjih ameriških podjetij (S&P 500) je januarja gledano z vidika evrskega vlagatelja pridobil 4,78 %, medtem ko je donosnost tehnološkega indeksa Nasdaq, gledano v ameriških dolarjih, januarja presegla 10 %. To je za omenjeni indeks predstavljalo najboljši mesec po juliju 2022. V zelenem območju so končale tudi evropske delnice, te so januarja pridobile 6,74% (STOXX Europe 600). Z več kot 6 % donosnostjo so jim sledile delnice trgov v razvoju, MSCI Emerging Markets indeks je namreč pridobil 6,37 %.
Razlogi za pozitivne donosnosti delniških trgov
Najdemo jih v podatkih, ki nakazujejo na umirjanje inflacije, s čimer se krepi upanje, da so centralne banke morda blizu vrhunca dvigovanja obrestnih mer. Ameriška inflacija je decembra po juliju 2022, ko je medletno znašala 9,1 %, še šesti mesec zapored upadla in je na letni ravni znašala 6,5 %. Kljub upadanju vrednosti indeksa cen življenjskih potrebščin ostaja pozornost usmerjena na stopnjo inflacijo visoka, saj je ta še vedno precej nad dolgoročnim ciljem 2 %. Mesec januar je v ZDA vlagateljem postregel z objavami kvartalnih poslovnih rezultatov. Med družbami, ki so dosegle slabše rezultate lahko najdemo kar nekaj tehnoloških podjetij. Čeprav četrtletni rezultati družb niso bili dobri, hkrati ti niso bili tako slabi, kot so se nekateri bali. Nad pričakovanji ekonomistov je bila rast ameriškega gospodarstva v zadnjem četrtletju leta 2022. Rast ameriškega BDP je ob agresivnejši denarni politiki ameriške centralne banke FED, ki je z zviševanjem obrestnih mer konkretneje obremenila stroške zadolževanja, bila za 0,3 odstotne točke višja od pričakovanj ekonomistov in je znašala 2,9 %.
V pozitiven začetek leta na evropskih kapitalskih trgih so vodile spodbudne novice
Podobno kot v ZDA, se je inflacija v decembru znižala tudi v evroombočju in je na letni ravni znašala 9,2 %. Zaradi toplejše zime od tiste, ki je bila pričakovana in kopičenja energetskih zalog, se je energetska odvisnost EU od Rusije zmanjšala. Navedeno je vodilo v znižanje inflacijskih pričakovanj za Evropo. Poleg inflacije in inflacijskih pričakovanj, pozitivni podatki gospodarskih kazalnikov nakazujejo, da se tveganja za hudo recesijo umirjajo. Kljub upadanju inflacijskih pričakovanj pa ostaja Evropska centralna banka neomajna pri svoji osredotočenosti v boju proti inflaciji. ECB bo v okviru zaostrovanja denarne politike obrestne mere dvigovala in ohranjala na ravni, ki bo dovolj restriktivna, da bo inflacijo pripeljala na srednjeročno raven dveh odstotkov. Visoka namreč še vedno ostaja jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije in bi lahko vplivala na povišanje inflacijskih pritiskov.
Visoko rast tečajev so dosegle tudi delnice trgov v razvoju
Kitajska je v decembru opustila politiko ničelne tolerance do koronavirusa ter sprostila omejitve pri potovanju, kar je vodilo v pozitivno razpoloženja vlagateljev. Hitro odpiranje Kitajske je privedlo do ponovnega optimizma glede povpraševanje potrošnikov, zmanjšale naj bi se motnje v dobavnih verigah, s tem pa se je povečalo zaupanje v to, da se bo Kitajska rast nadaljevala in ponovno postala pomemben člen svetovne gospodarske rasti.
Pozitivno so mesec januar tako kot delniški trgi, zaključile tudi obveznice
Spodbudne novice o inflaciji ter gospodarski kazalniki, ki dvigujejo upanja, da recesije ne bo oziroma bo ta blažja, so vodile v znižanje zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih, kar se je odrazilo v rasti cen obveznic, tako državnih, korporativnih, kot obveznic visokih donosnosti. Na trgu surovin je bilo januarja moč zaznati višjo ceno industrijskih kovin. Odpiranje Kitajske in odprava proti covidnih ukrepov bi lahko pozitivno vplivalo na prihodnjo ceno surovin, predvsem zaradi povečanja Kitajskega povpraševanja po kovinah.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | V letu 2022 (do 31. 1. 2023) |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | 6,74 % | 6,74 % |
ZDA (S&P 500) | 4,78 % | 4,78 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 5,56 % | 5,56 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 6,37 % | 6,37 % |
Slovenija (SBITOP Index) | 7,89 % | 7,89 % |
USD/EUR | 1,49 % | 1,49 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 31. 1. 2023 | 31. 12. 2022 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 3,50 % | 3,78 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,29 % | 2,57 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 3,51 % | 3,87 % |