Kapitalski trgi september 2024

September je vlagateljem prinesel pozitivne donosnosti v večini glavnih naložbenih razredov. V preteklem mesecu v katerem je ameriška centralna banka FED pričela z dolgo pričakovanim ciklom zniževanja obrestnih mer, Kitajska pa je sprejela spodbude za obuditev tamkajšnjega gospodarstva, so globalne delnice dosegle nove najvišje vrednosti. Globalni delniški indeks MSCI World je mesec zaključil 0,94% višje, ameriške delnice merjene z indeksom S&P 500 so septembra pridobile 1,24% (v EUR), medtem ko so delnice evropskih podjetij (STOXX Europe 600 indeks) septembra izgubile 0,34%. V zelenem so mesec zaključile delnice trgov v razvoju, katerim so največ prispevale delnice kitajskih podjetij. Indeks trgov v razvoju (MSCI Emerging Market) je v evrih pridobil 5,74%.

Pretekli mesec je dogajanje na kapitalskih trgih zaznamovala ameriška centralna banka FED, ki je začela s ciklom nižanja obrestnih mer, ter obrestne mere znižala prvič po marcu 2020. Ključno obrestno mero je FED znižal za 50 bazičnih točk, s čimer se sedaj ključna dolarska obrestna mera giblje v razponu 4,75%-5%. Septembrsko znižanje obrestnih mer so glede na sporočilo centralne banke podprli ugodnejši podatki o inflaciji, ki je povečalo zaupanje centralne banke da se ta bliža ciljni vrednosti 2%. Splošna inflacija v ZDA je avgusta upadla na medletno raven 2,5%, kar je najnižja vrednost od začetka leta 2021. Fed je v svojih sporočilih za javnost hkrati nakazal nadaljnje nižanje obrestnih mer, a brez jasnejših napovedi, kakšna bi ta znižanja lahko bila. Kljub upočasnjevanju rasti v ZDA in ohlajanju trga dela, se ob nižanju obrestnih mer krepijo možnosti tako imenovanega mehkega pristanka, kjer bi se ameriško gospodarstvo izognilo recesiji. Odločitev ameriške centralne banke so pozdravili delniški trgi. Indeks 500 največjih ameriških podjetij po tržni kapitalizaciji (S&P500 indeks) je dosegel novo rekordno vrednost, rast pa je podprlo zaupanje, da bo znižanje obrestne mere spodbudile gospodarstvo. Od začetka leta, do konca septembra je omenjen indeks pridobil že več kot 21%.

Na stari celini se je Evropska centralna banka (ECB) septembra poslužila drugega znižanja ključnih obrestnih mer v letošnjem letu, tokrat v različnem obsegu. Depozitno obrestno mera po kateri banke lahko deponirajo sredstva čez noč pri centralni banki je ECB znižala za četrtino odstotne točke in ta po novem znaša 3,5%. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki je prej znašala 4,25%, po novem znaša 3,65%, obrestno mero mejnega posojila pa je znižala z 4,5% na 3,90%. Pri tokratnem znižanju obrestnih mer je ECB tako zmanjšala razliko med depozitno obrestno mero ter preostalima obrestnima merama, ki ju je ECB znižala bolj, kot obrestno mero mejnega depozita. Inflacija v evroobmočju se je upočasnila na triletno najnižjo raven, in je septembra medletno znašala 1,8%. Gospodarska slika v evroobmočju je mešana, kjer je moč zaznati upočasnjevanja gospodarstva v nekaterih državah članicah, zlasti v Nemčiji. Evropski delniški trgi so tako ob upočasnjevanju gospodarstva, septembra nazadovali in mesec zaključili negativno.

Trgi v razvoju so bili septembra krepko v zelenem, predvsem zaradi rasti kitajskih delnic. Te so se septembra okrepile kot posledica spodbujevalnih ukrepov kitajskih oblasti. Slednje so z namenom okrepitve drugega največjega svetovnega gospodarstva in dosego ciljne 5% rasti BDP, sprejela vrsto monetarnih in fiskalnih ukrepov. Kitajski referenčni indeks CSI 300 je septembra v evrih pridobil kar 21,3%.

Na trgu obveznic so vlagatelji bili deležni pozitivnih donosnosti tako pri državnih, kot podjetniških obveznicah, saj je znižanje obrestnih mer centralnih skupaj s pričakovanji glede prihodnjih nižanj obrestnih mer vodilo do porasta cen obveznic. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je septembra ponovno upadla in se tekom meseca za kratek čas celo spustila na najnižjo raven v letošnjem letu pri 3,6%, mesec pa sklenila pri 3,78%. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice je konec meseca znašala 2,12% (avgusta 2,3%), donosnost 10-letne slovenske državne obveznice pa 2,91% (avgusta 3,04%). Znižanje ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke, upad dolarja in stopnjevanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, so pripomogli k nadaljevanju rasti cene zlata, ki je septembra dosegla nove najvišje zgodovinske vrednosti.