Kapitalski trgi junij 2024

Globalne delnice so v juniju dosegle nove vrhove, čeprav je za to v veliki meri znova poskrbel ameriški trg – in znotraj tega nekatera največja podjetja s področja umetne inteligence. Globalne delnice brez ZDA so v juniju stagnirale, podobno kot ameriški indeks z enako utežjo vseh delnic (ang. equal-weighted). Po donosnosti so izstopali tudi vzhodno-azijski trgi, pri čemer sta se dve državi – Tajvan in Koreja, znani po proizvodnji polprevodnikov, dosegli nadpovprečno rast. Na trgu obveznic so se donosnosti 10-letnih državnih obveznic v ZDA in Evropi zmerno znižale – izjema je bila Francija, kjer se je razlika med donosnostjo francoskih in nemških obveznic po Macronovi presenetljivi odločitvi o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev opazno povišala. Na valutnih trgih lahko izpostavimo japonski jen, ki je napram ameriškemu dolarju upadel na več-desetletno dno in rekordno v primerjavi z  evrom. Cene surovin so v juniju padle – predvsem industrijskih kovin in kmetijskih proizvodov – cena nafte Brent pa se je povečala za 6 % na 86 USD za sod.

Onkraj Atlantika, ocene ameriškega BDP-ja nakazujejo na nadaljnjo četrtletje solidne gospodarske rasti, saj sta se v maju povečali tako maloprodaja kot tudi industrijska proizvodnja, čeprav je proizvodni indeks ISM v juniju ostal nekoliko bolj zadržan. Trg dela ostaja razgret, rast števila delovnih mest je v maju presegla pričakovanja ekonomistov. Inflacija v ZDA se po drugi strani še naprej ohlajala pri čemer se je znižala na 3,3 % (na letni ravni), osnovna inflacija pa je upadla na 3,4 %, kar je najnižja vrednost v zadnjih treh letih. V Evropi so anketne raziskave razpoloženja v gospodarstvu pokazale na nekoliko manjši optimizem, a še vedno potrjujejo gospodarsko ekspanzijo. Podatki iz Velike Britanije so ostali robustni: tamkajšnji mesečni BDP je aprila stagniral, vendar je ostal nad pričakovanji ekonomistov, prodaja na drobno pa se je v maju močno povečala. Inflacija v evroobmočju se je maja povišala, a je hkrati ostala pod 3 %. Pospešila je predvsem inflacija v storitvenih dejavnostih, ki ostaja najbolj trdovratna kategorija CPI inflacije na obeh straneh Atlantika. Bolj obetavno, osrednja inflacija – vključujoč cene hrane in energentov, je v Veliki Britaniji upadla na cilj tamkajšnje centralne banke, ki znaša 2,0 %, medtem ko se je tudi osnovna inflacija znižala, a na višjo raven 3,5 %.

V juniju lahko izpostavimo, da je s strani centralnih bank iz razvitih trgov prišlo do nižanja obrestnih mer. Med njimi je Evropska centralna banka, kot je bilo pričakovano, znižala depozitno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,75 %, Švicarska narodna banka pa je glavno obrestno mero znižala že drugo srečanje zapored. Nasprotno pa ameriška Fed in angleška centralna banka nista spremenila obrestnih mer, vendar sta obe namignili, da jih bosta verjetno znižali še letos. Po drugi strani politika ultra-ohlapne denarne politike japonske centralne banke ostaja nespremenjena.

V volilnem ciklu je bil junij pester mesec: odvila se je prva predsedniška razprava v ZDA, ki jo je zaznamoval zaskrbljujoč nastop Bidna, v Indiji, Mehiki in Južni Afriki pa so na oblasti ostale sedanje stranke. Na volitvah v Evropski parlament je prišlo do pomika v desno, saj so sredinsko desna EPP – in skrajno desne stranke – pridobile sedeže na račun sredinsko levih in zelenih strank. Glavno presenečenje pa je bila Macronova odločitev o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev v Franciji, na katerih je politična stranka Marine Le Pen v prvem krogu prejel tretjino glasov (Macronova koalicija je dosegla nekaj več kot 20 % glasov). V Veliki Britaniji pa se je čakalo splošno glasovanje 4. julija, pri čemer je laburistična stranka v anketah ostala daleč pred drugimi.