Kapitalski trgi julij 2022

Pretekli mesec je za vlagatelje prinesel nekoliko olajšanja saj so centralne banke ob dvigovanju  obrestnih mer napovedale, da naj bi bila denarna politika v prihodnosti manj restriktivna. Svetovni delniški indeks (MSCI World) je julija pridobil 11,0 %, še več pa delnice iz ZDA  (S&P 500; +12,3 %), nekoliko manjšo rast pa so zabeležile evropske naložbe (Stoxx Europe 600; +7,7 %). Tudi naložbe iz trgov v razvoju so v povprečju zaključile v zelenem območju, indeks MSCI EM je pridobil 2,6 %. Azijski delniški trgi so prejšnji mesec ostali v negotovosti glede Kitajske politike ničelne tolerance do Covid-19, kar sicer tudi že krha tamkajšnje gospodarstvo.

V ZDA so dobre novice o poslovanju ameriških borznih družb v letošnjem drugem četrtletju ostale v senci relativno slabih makroekonomskih podatkov. Med temi lahko izpostavimo junijsko inflacijo, ki je na letni ravni znašala 9,1 %, kar je najvišja rast cen v zadnjih štirih desetletjih. Visoka inflacija je razlog, da se je Ameriška centralna banka (Fed) odločila za 75 bazičnih točk visok dvig referenčne obrestne mere. Skladno s pričakovanji analitikov se je obrestna mera dvignila z območja med 1,50 % in 1,75 % na območje med 2,25 % in 2,50 %. Omeniti velja tudi BDP ameriškega gospodarstva, ki se je v drugem četrtletju skrčil za 0,9 %, in predstavlja drugi zaporedni četrtletni padec ter s tem tehnično recesijo v ZDA. Borzni vlagatelji so to novico interpretirali kot pozitivno saj naj bi ohlajanje gospodarstva vplivalo na nižjo inflacijo v prihodnje. Nadpovprečno rast so tako dosegle delnice tehnoloških podjetij, manj pa so rasli tečaji delnic družb iz manj cikličnih panog.

V Evropi lahko med pomembnejšimi dogodki izpostavimo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki je prvič po 11-ih letih dvignila vse tri obrestne mere, in sicer vse za 50 bazičnih točk. Ključna obrestna mera, po kateri si poslovne banke sposojajo sredstva pri ECB, tako sedaj znaša 0,5 %, medtem ko depozitna obrestna mera znaša 0,0 %. Omenjeni dvig obrestnih mer je bil višji od pričakovanih 0,25 %. Z dvigom se je ECB pridružila ostalim centralnim bankam, ki želijo z bolj restriktivno monetarno politiko brzdati oziroma znižati inflacijo. Ta je junija v evroobmočju na letni ravni znašala 8,6 %, kar je krepko nad 2 % ciljem ECB. Trgi se na nekoliko višji dvig obrestnih mer niso opazneje odzvali, kar pomeni, da so vlagatelji vendarle pričakovali bolj odločno ukrepanje ECB od predhodnih napovedi.

Druga ključna negotovost, s katerim se sooča Evropa, je njena oskrba s plinom. S tem povezano višje tveganje za recesijo v Evropi pa se najbolj pozna na valutnih trgih, kjer je evro za kratek čas zdrsnil pod pariteto z ameriškim dolarjem. BDP evroobmočja je sicer v drugem četrtletju pozitivno presenetil vlagatelje z 0,7 % rastjo, namesto pričakovanih 0,2 %. Pretekli mesec velja izpostaviti še odstop italijanskega premiera Maria Draghija. Razlika v zahtevani donosnosti med 10-letno italijansko in 10-letno nemško obveznico pa je po omenjenem odstopu začela hitro naraščati. Retorika centralnih bank vpliva na znižanje inflacijskih pričakovanj ter posledično na splošno znižanje zahtevanih donosnosti obveznic (oz. na njihovo rast cen), čemur smo bili priča v juliju.