Po petih zaporednih pozitivnih mesecih se je razpoloženje na delniških trgih aprila obrnilo, saj je prišlo do manjše korekcije v večini regij kot tudi panogah. Medtem ko so geopolitična tveganja – eskalacija napetosti med Iranom in Izraelom – morda prispevale h krhkemu razpoloženju, oživitev nihajnosti tako delnic kot obveznic nakazuje, da ni šlo zgolj za iskanje varnega zatočišča vlagateljev. Delnice na razvitih trgih so aprila upadle predvsem, ker se znižanje obrestnih mer v ZDA zdi bolj oddaljena možnost. Iz istega razloga so se tudi obveznice znašle pod prodajnim pritiskom. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev so se donosnosti 10-letnih državnih obveznic povzpele na nove najvišje ravni v letošnjem letu; v ZDA (4,70 %), Nemčiji (2,58 %) in Veliki Britaniji (4,35 %). Cena nafte Brent se je povzpela na 91 dolarjev na sodček, zlato pa je preseglo 2.400 dolarjev (znotraj dneva), čeprav sta oba do konca meseca večino svojih dobičkov izničila. Tudi industrijske kovine so imele dober mesec, saj so poskočile za 13 %.
Objavljeni podatek o ameriškem BDP za prvo četrtletje je bil nekoliko šibkejši od pričakovanega, glede na predhodno četrtletje je zrasel za 0,4 %, kljub temu, da je sledil izjemno močnemu koncu leta 2023 (gospodarstvo ZDA se zdaj krepi že sedem zaporednih četrtletij). Trga dela ostaja robusten, saj se je stopnja brezposelnosti znižala, zaposlitve pa so se v marcu še povečale. Podatek o inflaciji CPI v ZDA je že četrti zaporedni mesec presenetil navzgor: splošna inflacija se je zvišala na 3,5 %, medtem ko je bila jedrna inflacija nespremenjena pri 3,8 %. Evropa je izšla iz tehnične recesije: BDP evroobmočja se je v prvem četrtletju povečal za 0,3 % ter bolj od napovedi ekonomistov. Jedrna inflacija je v evroobmočju (2,7 %) in Združenem kraljestvu (4,2 %) še naprej postopoma upada.
Na trgih v razvoju lahko izpostavimo BDP Kitajske, ki je zrasel za 5,3 % (letno), kar je nad pričakovanji s trga, medtem ko so kazalniki PMI v aprilu potrdili rast v proizvodnem in storitvenem sektorju. Kitajska vlada je konec meseca napovedala paket ukrepov za povečevanje likvidnosti, konkurenčnosti na trgu in privabljanje tujih vlagateljev, kar je spodbudilo rast cen kitajskih delnic. Po drugi strani so se težave na kitajskem nepremičninskem trgu še nadaljevale, čeprav je tamkajšnja oblast na srečanju znova potrdila finančno podporo za reševanje krize.
Srečanje ameriške centralne banke Fed aprila sicer ni potekalo, vendar pa so njeni člani na splošno ostali nenaklonjeni do nižanja obrestnih mer. Predsednik Fed-a je nakazal, da bi lahko robustna gospodarska rast in vztrajna inflacija – odložili začetek cikla rahljanja denarne politike. Denarni trgi so posledično dodatno omilili svoja pričakovanja po nižjih obrestnih merah, pri čemer je zdaj predvideno le eno znižanje obrestne mere v zadnjem četrtletju leta 2024. Nasprotno pa je ECB nakazala, da bi se prvo znižanje lahko zgodilo junija, potem ko je ta na aprilskem srečanju ohranila svoje glavne obrestne mere nespremenjene. Japonska centralna banka je ravno tako ohranila svojo obrestno mero nespremenjeno, po zvišanju prejšnji mesec, čeprav je jen nato oslabil na najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem od leta 1990.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | -0,97 % | 6,61 % |
ZDA (S&P 500) | -3,03 % | 9,86 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -2,72 % | 8,62 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 1,48 % | 6,53 % |
Slovenija (SBITOP Index) | -2,44 % | 13,82 % |
USD/EUR | -1,03 % | -3,26 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 30. 04. 2024 | 29. 12. 2023 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 3,28 % | 2,88 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,58 % | 2,02 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 4,68 % | 3,88 % |