Sploh vemo, kaj dohodnina je? Poglejmo najprej osnove.
Dohodnina je davek na dohodke fizičnih oseb, ki jo v Sloveniji ureja Zakon o dohodnini, denar pa se steka v proračun države in občin (Zakon o financiranju občin).
Vsi dohodki rezidentov RS, razen nekaterih izjem, so torej obdavčeni z dohodnino. Viri dohodnine so dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem, dohodki iz kapitala … V vseh primerih se dohodnina plačuje v obliki akontacij med letom, po zaključenem koledarskem letu pa je na vrsti obračun. Tega prejmemo najkasneje do 15. junija naslednjega leta; do 15. junija 2021 bomo torej prejeli informativni izračun dohodnine za leto 2020.
V primeru nepravilnega izračuna dohodnine se lotimo pisanja ugovora
Na portalu eDavki ali na spletni strani Fursa najdemo obrazec za ugovor ter vanj vpišemo podatke, ki v informativnem izračunu niso upoštevani. Seveda lahko vlogo oddamo tudi osebno ali po pošti na pristojni finančni urad.
Rok za ugovor na izračun dohodnine je 30 dni od datuma odpreme kuverte z izračunom (ta je napisan na kuverti). Če rok zamudimo, izračun postane odločba in pritožba ni več mogoča.
Na kaj moramo biti pozorni pri informativnem izračunu?
Podatki o vaših dohodkih, olajšavah in stroških se morajo popolnoma skladati s tistimi, ki so navedeni v informativnem izračunu. Logično je, da če je kateri koli podatek napačen (ali manjka), je napačen tudi končni informativni izračun.
Ugovor se poda tudi zaradi drugih razlogov:
- uveljavljamo dejanske stroške (pogodbe o delu, avtorske pogodbe),
- uveljavljamo obračunane prispevke kot lastniki enoosebne družbe (d.o.o. z eno osebo),
- uveljavljamo vzdrževane družinske člane (npr. otroke),
- odbitek ali oprostitev tujega davka,
- uveljavljamo davčno olajšavo, ker imamo sklenjeno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Naša dolžnost je, da ugovor pošljemo tudi, ko je odmera dohodnine prenizka (torej gre izračun v našo korist), napoved za odmero dohodnine pa moramo vložiti sami, če ga v ustreznem času (do 31. julija tekočega leta) ne prejmemo od Fursa.
Kaj je davčna olajšava?
S pojmom davčna olajšava so označeni različni dejavniki, ki zavezancem za dohodnino znižajo davčno osnovo, s čimer je višina njihove davčne zavezanosti nižja. Na ta način se da smiselno uveljavljati razne socialne korektive in politične cilje. Veliko davčnih zavezancev sicer dokaj slabo pozna veljavne olajšave, zato marsikatera velikokrat ostane neizkoriščena.
Anketa časopisa Finance iz leta 2013 je pokazala, da kar 57 % bralcev ni vedelo, da se za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko uveljavlja davčna olajšava, oziroma da se z njo podpira vse, ki varčujejo za dodatno pokojnino individualno! Predvidevamo lahko, da bi do podobnih ugotovitev prišli tudi v primeru preostalih olajšav, ki se upoštevajo pri izračunu dohodnine.
Bolj poznana in pogosteje uveljavljena je davčna olajšava za vzdrževanega družinskega člana, ki jo lahko uveljavljamo, če imamo enega ali več otrok.
Kako uveljaviti davčno olajšavo v primeru dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Država z davčno olajšavo spodbuja individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, zato so premije, ki jih zavarovanec vplača skozi leto, upoštevane pri znižanju osnove za obračun dohodnine, podobno kot davčna olajšava za vzdrževane družinske člane. S tem varčujete za tretje življenjsko obdobje in si istočasno znižate dohodnino.
Davčno olajšavo lahko koristijo tisti zavarovanci, ki so premije v preteklem letu v dodatno pokojninsko zavarovanje vplačevali individualno iz svoje neto plače. To ni le dobra naložba v prihodnost, temveč je v Sloveniji tudi edino varčevanje, s katerim se lahko uveljavlja davčna olajšava. Ta je sicer omejena, za leto 2020 lahko znaša največ 5,844 % bruto plače zavarovanca in ne več kot 2819,09 € na leto.
Podatke o vplačilih posameznika Fursu sporoča PRVA osebna zavarovalnica, prav tako smo podatke o individualno vplačanih premijah posameznikom v začetku leta poslali na dom. Omenjeno obvestilo najdete tudi v aplikaciji moja.prva.si. Uporabite ga za preverjanje podatkov pri končnem izračunu dohodnine za preteklo leto.
Naj podamo še primer:
Mojca prejme 14.000 € bruto plače na leto; 5,844 % znese 818,16 € maksimalnega zneska, ki ga lahko Mojca vplača v zavarovanje in koristi maksimalno davčno olajšavo. Ker ji njen delodajalec vplačuje 35 € zavarovanja na mesec, razlika do maksimalne davčne olajšave znaša 398,16 €. Mojca se lahko odloči za naknadno individualno vplačilo tega zneska iz svoje neto plače in tako postane upravičena do koriščenja celotne davčne olajšave.
Informativni izračun dohodnine lahko preverite sami
Pozorni morate biti na to, da vplačana mesečna premija za dodatno pokojninsko zavarovanje ne presega zneska, ki vam ga prizna država za izplačilo maksimalne vrednosti olajšave pri dohodnini. K temu morate prišteti še znesek, ki ga naši zavarovalnici morebiti vplačuje delodajalec, pri katerem ste zaposleni. Če zahtevanega zneska ne dosegate, lahko do višine zneska, ki ga zahteva polna davčna olajšava, doplačate sami in s tem maksimalno izkoristite to ugodnost.
Na spletni strani eDavki najdete obrazec, s pomočjo katerega lahko sami preverite informativni izračun dohodnine. Vanj vnesete podatke o prejemkih preteklega leta ter vpišete morebitne olajšave. Te podatke najdete na svojih plačilnih listah ali vam jih posreduje delodajalec. Davčna olajšava dodatnega pokojninskega zavarovanja bo ob uveljavljanju zmanjšala vašo osnovo za plačilo dohodnine in prispevkov in vam omogočila dodatni zaslužek.
ODGOVORNI DANES, SKRB MANJ JUTRI
Želite osebno svetovanje? Izpolnite obrazec za neobvezujoče povpraševanje in kontaktiral vas bo naš svetovalec.
