Glede na težke preizkuse prvini pokojninski skladi delujejo dobro

Leto 2022 je na kapitalskih trgih prineslo številne izzive, sodeč po januarski objavi Bloomberg Adria* pa je bilo težko najti naložbeno skupino, ki je prinesla pozitivno donosnost. Globalno gledano so delnice v lanskem letu izgubile 17,7 odstotka, obveznice pa so upadle za 16,3 odstotka. Če donosnosti postavimo v zgodovinski kontekst, se je leto 2022 zapisalo kot sedmo najslabše v zadnjih stotih letih ameriškega delniškega trga.

Vseeno je za izpostaviti, da PRVA ostaja največji zasebni ponudnik dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Na zadnji dan leta 2022 je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje pri nas vključenih več kot 90 tisoč članov pokojninskih skladov, pogodbo o izvajanju kolektivnega zavarovanja pa smo imeli sklenjeno z več kot 2.900 podjetji. Podjetja danes tako različne oblike zavarovanj kot tudi različne oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja prepoznavajo kot kakovosten del zaposlitvenega paketa. Sredstva pokojninskih skladov vključno z rentnim skladom so znašala 386,5 milijona evrov.

Na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja smo zabeležili povišanje povprečne mesečne premije za 2,6 odstotka glede na leto 2021, in sicer je ta znašala 55,6 evra,ter 4,87 odstotkov višjo zbrano premijo od leta 2021. Največ varčevalcev v starostni skupini od 40 do 50 let – več kot tretjina. Sledita starostni skupini od 51 do 60 let z 28 odstotki in od 31 do 40 let, v kateri je petina vseh varčevalcev.  Glede na demografsko sliko Slovenije in pritiske na pokojninsko blagajno pa je vključenost med mladimi, delno tudi kot posledica poznega vstopa na trg dela, še vedno nizka in sicer je v starostni skupini 21-30 let pod 8 %.

Leto 2022 je na kapitalskih trgih prineslo številne izzive. Zagotovo največji izziv je bil najti naložbeno skupino, ki je prinesla pozitivno donosnost, saj so globalno gledano tako delnice (-17,7 %) kot obveznice (-16,3 %) izgubljale na vrednosti. Če donosnosti postavimo v zgodovinski kontekst, se je leto 2022 zapisalo kot sedmo najslabše v zadnjih 100-letih ameriškega delniškega trga. Še slabši rezultat glede na pretekla leta pa so dosegle ameriške državne obveznice, ki so z višino padca zabeležile zgodovinski rekord. Razlog za tako močan negativni preobrat med drugim lahko pripišemo hitremu dvigovanju ključnih obrestnih mer centralnih bank kot odgovor na visoko inflacijo, ki pa je posledica razmer in ukrepov v preteklih letih.

Kljub omenjenim izzivom smo na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja zabeležili povišanje povprečne mesečne premije, znašala je 55,60 evrov oziroma 2,65 odstotka več kot v letu 2021; ter 4,87 odstotkov višjo zbrano premijo od leta 2021. Z oprostitvijo davkov v fazi izplačevanja rent in ozaveščanjem države pa bi se zanimanje za to zavarovanje utegnilo dodatno povečati.

Vlagatelje bo v letu 2023 verjetno najbolj skrbelo to, ali bo centralnim bankam uspel mehak pristanek, torej zaželeno znižanje inflacije, ne da bi hkrati zašli v recesijo, ali pa bomo na račun zniževanja inflacije zabeležili večji upad gospodarske aktivnosti. Za letos globalne recesije po osrednjem scenariju ne pričakujemo, vendar kljub temu ostaja povišano tveganje, da se bodo posamezne države v začetku leta znašle v blagi in kratki recesiji.

Na področju prostovoljnega pokojninskega zavarovanja bo torej bistveno pomemben širši pogled, pogled v prihodnost, kjer bo našo usodo krojila demografija. Staranje prebivalstva neugodno vpliva na vzdržnost sedanjega pokojninskega sistema, kar je treba vzeti v kontekst pri vzpostavitvi premišljenih pokojninskih reform s širšim družbenim soglasjem. Enako bi v kontekst sorazmerno hitrega razmisleka glede lastne prihodnosti to moral vzeti vsak posameznik, sploh tak, ki še ni vključen v drugi pokojninski steber. Npr. dvajset let je relativno kratko obdobje za zagotovitev zadostnih dodatnih sredstev za dostojen življenjski standard v pokoju. Glede na demografske trende bomo v pokoju dlje časa, vplačila aktivnega prebivalstva in s tem tudi sredstva, na podlagi katerih se izplačujejo dodatne pokojnine pa bodo nižja. Varčevalni načrt z obvladljivimi koraki vplačevanja v drugi steber je torej nujen.

Prebivalstvena piramida Slovenija 1971 – 2080 Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Članek Bloomberg Adria s primerjavo delovanja slovenskih pokojninskih skladov v 2022 je na voljo na TUKAJ.

Podatki o poslovanju pokojninskih skladov PRVE v letu 2022 so navedeni v tabelah 1 in 2.

Tabela 1: PODATKI O SREDSTVIH V UPRAVLJANJU, MESEČNI PREMIJI IN ZAVAROVANCIH NA 31. 12. 2022

Tabela 2: POKOJNINSKI SKLADI PRVE POKOJNINSKE DRUŽBE NA DAN 31. 12. 2022