Finančni trgi v juniju

Borzni vlagatelji so z junijsko donosnostjo delnic lahko zadovoljni. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je junij zaključil z novo rekordno vrednostjo, ameriške delnice pa so dosegle najvišjo rast v prvem polletju po letu 1998. Tekom junija je omenjeni indeks po zaslugi rasti vrednosti dolarja pridobil 5,37 %, v EUR. Poleg že omenjenega rekorda indeksa S&P 500, je najvišjo zgodovinsko vrednost dosegel tudi indeks NASDAQ. Ravno tako so vlagatelji na trge v razvoju lahko zadovoljni z izkupičkom zadnjega meseca prvega polletja (indeks MSCI EM; +3,38 % v EUR). Nekoliko nižjo donosnost v preteklem mesecu so zabeležile evropske delnice, osrednji evropski delniški indeks STOXX 600 je pridobil 1,50 %. V juniju je v ospredje pozornosti finančnih vlagateljev prišla inflacija in inflacijska pričakovanja, saj bi previsoka rast cen prisilila centralne banke k ukrepanju z dvigom obrestnih mer. Sicer zaskrbljujoče podatke o inflaciji centralni bankirji vidijo kot začasno povišanje, medtem ko dolgoročno inflacija naj ne bi bila prekomerna.

Zadnje objave o (majski) inflaciji so na trge vnesle nekoliko pesimizma. V letošnjem maju so cene ameriške košarice dobrin 5,0 % višje kot leto poprej, brez upoštevanja cene hrane in energije pa je tudi 3,4 % rast temeljne inflacije bila visoka. Takšni podatki o inflaciji bi vnesle več nervoze na kapitalske trge, če vlagatelji ne bi verjeli razlagi guvernerja ameriške centralne banke, da je pojav zgolj začasne narave in da ni nikakršne bojazni pred ponovitvijo katerega od najhujših obdobij visoke inflacije v zgodovini ZDA. Odziv na povišano nevarnost inflacije se sicer vidi v tem, da Fed napoveduje hitrejše dvige obrestne, možni so celo trije dvigi do konca 2023. Hitrejše dvigovanje obrestnih mer od predhodnih pričakovanj vlagateljev je okrepilo vrednost ameriškega dolarja za približno 3 %. Med podatki o stanju ameriškega lahko izpostavimo  visoko vrednost kompozitnega indeksa PMI, saj je junijska vrednost 63,9 med najvišjim v zgodovini meritev.

Junijska inflacija v evroobmočju je znašala 1,9 % in je v skladu z mandatom Evropske centralne banke. ECB je posledično pod bistveno manjšim pritiskom glede nižanja odkupov obveznic, zato ne preseneča izjava guvernerke ECB, da monetarna politika evroobmočja ostaja izjemno ohlapna še naprej. Tudi stanje evropskega gospodarstva  se izboljšuje, meritve kompozitnega indeksa PMI za območje evra z vrednostjo 59,5 dosegajo najvišje nivojie v zadnjih 15 letih. Tudi brezposelnost se še naprej znižuje in je v evroobmočju maja znaša 7,9 %.

Na obvezniških trgih v preteklem mesecu ni prišlo do večjih premikov. Evropska centralna banka nadaljuje s svojo ekspanzivno monetarno politiko, ameriški centralni bankirji pa so v svojih izjavah nakazali nekoliko bolj restriktivno politiko. Takšna retorika še naprej nudi podporo nizki zahtevani donosnosti na državne obveznice, glede na nadaljevanje dobrih makroekonomskih objav pa se tudi kreditni pribitki obveznic podjetij z nižjo bonitetno oceno niso bistveno spremenili.