Finančni trgi v juliju

Pretekli mesec je minil v znamenju  povečane nihajnosti na delniških trgih in opazne razlike v donosnosti posameznih regij. Globalni delniški indeks je mesec zaključil v pozitivnem območju (MSCI ACWI; +0,50 %), rast tečajev delnic tehnoloških in farmacevtskih družb pa je vplivala na nadpovprečno donosnost osrednjega ameriškega borznega indeksa (S&P 500: +2,29 %). Nekoliko nižjo, vendar kljub temu še vedno visoko donosnost so ob nadaljevanju gospodarskega okrevanja zabeležile tudi evropske delnice (STOXX Europe 600: +2,06 %). Po drugi strani pa so trgi v razvoju ob povečanju regulatornih pritiskov na kitajska podjetja mesec zaključili močno v negativnem območju (MSCI EM: -6,81 %), dodatno pa so na vrednosti izgubljale delnice japonski družb zaradi tamkajšnje rasti števila okužb z virusom Covid-19.

Strah vlagateljev pred novim valom epidemije Covid-19 ne pojenja saj se nova različica virusa kljub programom cepljenja širi še naprej, predvsem med državami, kjer je precepljenost relativno nizka. Hitrejše širjenje delta seva bi lahko vodilo do za zapiranja držav, s tem pa bi se upočasnila gospodarska aktivnost. Ravno zaradi te bojazni so vlagatelji tekom prejšnjega meseca selili del svojih prihrankov v bolj varne naložbe, kar je vplivalo na nižanje zahtevanih donosnosti varnih obveznic. Vlagatelji so vseeno več pozornosti namenili dobrim četrtletnim podatkom o poslovanju borznih družb, ki so večinoma presegli pričakovanja trga. Z objavo rezultatov poslovanja je najbolj je presenetilo tehnološki velikan Alphabet, ki je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem letu zabeležil skoraj 200 % rast dobička in 60 % rast prihodkov. Med pozitivnimi novicami lahko izpostavimo tudi okviren dogovor o infrastrukturnem paketu v ZDA, vrednem okoli 550 milijard dolarjev. Za dobro razpoloženje vlagateljev pa je poskrbela tudi Evropska centralna banka, ki je sprejela novo ciljno srednjeročno inflacijo. Trenutni cilj ECB je 2 % inflacija, pri čemer bodo za krajši čas tolerirali tudi višjo stopnjo inflacije. Z manjšo spremembo cilja si ECB tako pušča nekoliko več manevrskega prostora pri ohranjanju nizkih obrestnih mer, kar je vplivalo na rast tečajev delnic na stari celini.

Poleg umika evropskih vlagateljev v varne naložbe, saj nov val epidemije grozi tudi stari celini, pa je dogajanje na trgu evrskih obveznic zaznamovala tudi Evropska centralna banka, ki na sestanku ključnih obrestnih mer ni spreminjala, dodatno pa je napovedala nadaljevanje odkupov obveznic v sklopu programov PEPP (program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji) in APP (programa nakupa vrednostnih papirjev). Z ohlapno denarno politiko bo tako Evropska centralna banka nadaljevala še naprej, vse dokler bo menila, da je to potrebno.