Finančni trgi v januarju

Svetovna banka je januarja znižala napoved letošnjega okrevanja svetovnega gospodarstva. V lanskem letu naj bi se obseg BDP skrčil za 4,3 %, za letos pa je pričakovana gospodarska rast v višini štirih odstotkov, kar je 0,2 % točki manj od prvotnih napovedi. Kljub vsemu negotovost v tekočem letu ostaja prisotna, a tudi v primeru pesimističnega scenarija, ki vključuje ponoven visok porast števila okužb s koronavirusom in zamude pri dobavi cepiv, pri Svetovni banki napovedujejo vsaj 1,6 % gospodarsko rast.

Prejšnji mesec je ravno precej negotova epidemiološka slika ter zakasnitve pričakovanega poteka cepljena vplivalo na slabše vzdušje vlagateljev v Evropi. Evropska unija je sicer s farmacevtskima podjetjema Pfizer in BioNTech januarja sklenila novo pogodbo, s katero je podvojila naročila cepiva na 600 milijonov odmerkov, cepivo pa je začela dobavljati tudi Moderna. Še tretje cepivo, ki ga je razvilo podjetje AstraZeneca pa je Evropska agencija za zdravila odobrila ob koncu minulega meseca.

Kar nekaj zanimanja vlagateljev v obveznice pa je požela izjava Evropske centralne banke, ki je nakazala, da mogoče ne bo uporabila vsega denarja, ki je na voljo v sklopu nakupov obveznic. S tem so zahtevane donosnosti državnih obveznic južnoevropskih držav poskočile. V prejšnjem mesecu pa na obvezniškem trgu lahko izpostavimo tudi zadolžitev Slovenije na mednarodnem trgu. Država je izdala za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in se pri tem prvič zadolžila po negativni obrestni meri.

V ZDA je bila v januarju sezona objav poslovnih rezultatov podjetij za zadnje četrtletje leta 2020 v polnem teku. Napovedi analitikov, ki zadevajo prihodke, so bile do sedaj v povprečju presežene za slabe 4 %, pri dobičku pa za skoraj 20 %. Omenimo lahko tehnološkega velikana Apple, ki je objavil odlične četrtletne rezultate saj je prodaja prvič v zgodovini presegla vrednost 100 milijard ameriških dolarjev, zahvaljujoč prodajnim rezultatom telefona iPhone 12.

Pomembno pozitivno novico pa je prejšnji mesec sporočil tudi novoizvoljeni predsednik Joe Biden, ki je predlagal nov paket spodbud ameriškemu gospodarstvu v višini 1,9 bilijona dolarjev, namenjenih blažitvi posledic pandemije. Večje pričakovane spodbude pa so hkrati povišale pričakovanja o prihodnji inflaciji, kar se je odrazilo v rasti zahtevane stopnje donosna do dospetja dolgoročnih ameriških obveznic. Sredi januarja pa je Ameriška centrala banka (Fed) sporočila, da je pripravljena začasno dopustiti nekoliko višjo inflacijo od ciljnih dveh odstotkov.