Vse vlagatelje zanima vpliv ruskega vdora v Ukrajino na kapitalske trge. Sodeč po začetni reakciji in padcu tečajev delnic po svetu, je imel jakost podobno pomembnejšim napadom in invazijam 20. stoletja. Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka (ECB) sta zdaj pred težko nalogo. Na eni strani je pomembno obvladovati inflacijo, na drugi strani pa preprečiti, da bi gospodarstvo padlo v recesijo.
Medtem ko na borznem parketu v ZDA do večje panike vlagateljev ni prišlo, je v Evropi vse več delniških trgov prešlo v medvedji trend, ki označuje padce tečajev višjih od -20 % od pred tem doseženega vrha. Finančni trgi se zaradi stopnjevanja rusko-ukrajinskega konflikta v obliki mednarodnih sankcij, uperjenih proti Rusiji, bojijo inflacijskega šoka zaradi močnega dviga cene za sod nafte. Cena nafte brent se nahaja v območju 130 USD za 159-litrski sodček, kar je največ po letu 2008. Do takšnega skoka je prišlo zaradi resnega razmišljanja ZDA in ostalih zahodnih držav, da uvede embargo na uvoz ruske nafte.
Močno naraščajo tudi cene surovin, denimo paladij in baker sta na rekordnih nivojih. Občutno se draži tudi plin. V zadnjih dneh so opazno poskočile cene žit – Rusija in Ukrajina sta namreč zelo pomembni izvoznici in skupaj predstavljata skoraj 30 % celotnega svetovnega izvoza pšenice. V prostem padu pa je ruski rubelj, za 1 USD je potrebno danes plačati 138 rubljev oziroma 86% več kot pred začetkom invazije na Ukrajino. Na vrednosti so ogromno izgubile tudi delniške naložbe iz Rusije, kjer je trgovanje z vrednostnimi papirji trenutno ukinjeno. Za unčo zlata, ki pregovorno velja za varno zatočišče vlagateljev, je treba odšteti skoraj 2000 USD kar je zgolj 3% pod zgodovinskim rekordom. Vse bolj so glasna ugibanja analitikov oz. bojazen finančnih inštitucij o stagflaciji.
Še vedno lahko upamo na izboljšanje situacije
Putin je podcenil odpor v Ukrajini ter hiter in močan odziv Zahoda. Ruski voditelj je z invazijo na Ukrajino povzročil številne, prvič uporabljene ekonomske sankcije. V kombinaciji z nenaklonjenostjo do invazije med številnimi Rusi; bombardiranjem države, s katero je Rusija prepletena na mnogo načinov in zaradi vse večjega nelagodja Kitajske nad ruskimi dejanji, še vedno upamo, da bo Putin na neki točki zmanjšal svoje izgube in bo pripravljen na kompromis.
V primeru tega, optimističnega scenarija in sklenitve mirovnega sporazuma, bo to vplivalo na rast delniških trgov in splošnega optimizma vlagateljev. Iz podobnih preteklih geopolitičnih pretresov lahko namreč vidimo, da tečaji delnic ob znakih umirjanja konflikta hitro okrevajo, še več, s koncem konflikta presežejo pred krizne nivoje. V primeru takšnega razvoja dogodkov bi taktična geografska priporočila ohranili nespremenjena, z rahlo večjo utežjo do tveganih naložb, saj večjega gospodarskega vpliva ne bo.
In kaj v primeru dolgoročnega konflikta?
Ukrajinska vojska in odpor zaenkrat vztrajata in kot kaže so bili Rusi, kljub ogromni premoči, slabo pripravljeni na oster odgovor. A hitra rešitev konflikta je vseeno manj verjetna. Ta trenutek kaže, da bo Putin vztrajal, dokler ne zavzame Ukrajine, saj se je s svojimi zahtevami in dejanji ujel do mere, ko poti nazaj ni. Najverjetneje bo še naprej krepil nasilje in s tem poskušal doseči brezpogojno kapitulacijo Ukrajine, v nasprotnem primeru bi to lahko pomenilo znak šibkosti ruskih elit, kar bi začelo spodkopavati njegov položaj.
V negotovih časih vlagatelji bežimo v pregovorno varne naložbe kot je zlato, dolar, varne državne obveznice, ipd. Sedaj ni nič drugače. Slabe gospodarske novice so se sicer v bližnji preteklosti izkazale za dobro novico tudi za delnice, v primeru slabih novic so pomembnejše svetovne centralne banke še naprej vodile ohlapno politiko. Tokrat pa bi se stvari lahko razpletle drugače. Ohlapna denarna politika Evropske centralne banke (ECB) in morebitni večji paket pomoči EU, namenjen domačim gospodarstvom najverjetneje ne bo dovolj, da bi si evropske delnice lahko hitro opomogle. Evropa je skoraj neposredno vpletena v vojno, obe sprti državi imata skupaj bistven pomen za svetovno oskrbo z energijo, žitom in drugimi surovinami kot so nikelj, baker, železova ruda in paladij, zato bodo največje izzive tako predstavljale visoke cene in splošna negotovost, ki bo zavrla potrošnjo in investicije v evropskem gospodarstvu.
Tudi tokrat svetujemo preudarno ravnanje z naložbami
V PRVI razmere in vplive na finančnih trgih pozorno spremljamo in bomo naše zavarovance tudi v prihodnje o tem pravočasno in karseda nepristransko informirali. Trudili se bomo, da boste z našo pomočjo čim bolj kakovostno obveščeni sprejemali nadaljnje naložbene odločitve.
Za osebno svetovanje in več informacij so tako obstoječim kot novim zavarovancem na razpolago naši zavarovalni zastopniki, kontakti na povezavi. Za nasvet na daljavo nas lahko tudi pokličete na 080 88 08 ali nam pošljete elektronsko pošto na info@prva.si.
Kot v podobnih negotovih situacijah vsem vlagateljem tudi sedaj svetujemo, da ostanete na svoji začrtani naložbeni poti. Potrebno je smiselno upoštevati spremenjene razmere na trgih in v naložbo vstopati premišljeno. Za začetek obročnega varčevanja je vedno pravi čas, tudi tokrat. Z omenjenimi sredstvi lahko danes kupite večje število enot premoženja, z obdobjem nadpovprečnega okrevanja na finančnih trgih, ki glede na pretekle izkušnje praviloma sledi, pa gre pričakovati nadpovprečne donosnosti.
